Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrej Stopar, Moskva

25.10.2011


Vladimir Putin, predsednik za vedno? (foto: World Economic Forum)

Tudi Rusija se pripravlja na parlamentarne volitve. In tudi tam bodo, tako kot pri nas in na Hrvaškem, 4. decembra.  In če naj bi bilo bistvo vsakih volitev izbira med različnimi opcijami, je rusko javnost, predvsem pa opozicijo, razburila napoved predsednika Dmitrija Medvedjeva in premierja Vladimirja Putina, da bosta na prihajajočih volitvah (spet) zamenjala vlogi. Se ruske volitve res spreminjajo v farso?

Moskovski dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar ocenjuje, da so prizadevanja politične elite  v Rusiji so v tem trenutku usmerjena predvsem v prepričevanje javnosti, da imajo volitve svoj namen in pomen, da ne gre za vnaprej dogovorjene scenarije in da imajo volivci dejansko možnosti izbire.

Že pogled na seznam strank, pripuščenih k volitvam, vzbuja sum, da so Enotna in Pravična Rusija, komunisti, liberalni demokrati Žirinovskega, neznani Patrioti Rusije ter liberalno usmerjeni Jabolko in Desna zadeva, res izbira celotnega spektra državljanov največje države na svetu. Pisana zunajparlamentarna opozicija je prepričana, da ne.

“Želimo vrnitev pravih volitev. Kar obstaja, je prevara, farsa, norčevanje, zavajanje in manipulacija. Predsednika so imenovali dosmrtno in temu nasprotujemo. Želimo, da bi bila Rusija uspešna evropska država in ne nekakšen Bizantinski imperij, v katerem ljudje zgolj kradejo”,

protestira eden od voditeljev neregistrirane Stranke za občo svobodo. Poudarek je na “neregistrirane”, saj je zakon, ki določa registracijo stranke, sploh pa udeležbo na volitvah, zelo strog.

Posledice so takšne kot so. Zaradi strahu pred drobljenjem politične scene in neobvladljivostjo parlamenta, sestavljenega iz množice majhnih strank, po volitvah 4. decembra v ruski dumi najverjetneje ne bo več kot štirih, kvečjemu petih strank.

V Rusiji zato vlada precejšnja predvolilna apatija, še dodatno je začinjena s strahom pred novim valom gospodarske krize. Volitve očitno zanimajo le politike, uradnike, katerih mandati so vezani nanje, in poslovneže, katerih posli so odvisni od razmerij moči posameznikov. Ter peščice, ki se, skupaj z opozicijskimi voditelji, razburja na ulicah, vihti zastave, transparente in vzklika protivladna gesla.

Protestno je bil v Moskvi obarvan že konec prejšnjega tedna, na včerajšnjem shodu privržencev organizacije Druga Rusija v središču ruske prestolnice pa so policisti aretirali vsaj 20 protestnikov, ker mestne oblasti demonstracije niso dovolile.Vsa tovrstna zborovanja so predvsem dokaz, kako malo ljudi volitve sploh zanimajo.


18. vzporednik

783 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Andrej Stopar, Moskva

25.10.2011


Vladimir Putin, predsednik za vedno? (foto: World Economic Forum)

Tudi Rusija se pripravlja na parlamentarne volitve. In tudi tam bodo, tako kot pri nas in na Hrvaškem, 4. decembra.  In če naj bi bilo bistvo vsakih volitev izbira med različnimi opcijami, je rusko javnost, predvsem pa opozicijo, razburila napoved predsednika Dmitrija Medvedjeva in premierja Vladimirja Putina, da bosta na prihajajočih volitvah (spet) zamenjala vlogi. Se ruske volitve res spreminjajo v farso?

Moskovski dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar ocenjuje, da so prizadevanja politične elite  v Rusiji so v tem trenutku usmerjena predvsem v prepričevanje javnosti, da imajo volitve svoj namen in pomen, da ne gre za vnaprej dogovorjene scenarije in da imajo volivci dejansko možnosti izbire.

Že pogled na seznam strank, pripuščenih k volitvam, vzbuja sum, da so Enotna in Pravična Rusija, komunisti, liberalni demokrati Žirinovskega, neznani Patrioti Rusije ter liberalno usmerjeni Jabolko in Desna zadeva, res izbira celotnega spektra državljanov največje države na svetu. Pisana zunajparlamentarna opozicija je prepričana, da ne.

“Želimo vrnitev pravih volitev. Kar obstaja, je prevara, farsa, norčevanje, zavajanje in manipulacija. Predsednika so imenovali dosmrtno in temu nasprotujemo. Želimo, da bi bila Rusija uspešna evropska država in ne nekakšen Bizantinski imperij, v katerem ljudje zgolj kradejo”,

protestira eden od voditeljev neregistrirane Stranke za občo svobodo. Poudarek je na “neregistrirane”, saj je zakon, ki določa registracijo stranke, sploh pa udeležbo na volitvah, zelo strog.

Posledice so takšne kot so. Zaradi strahu pred drobljenjem politične scene in neobvladljivostjo parlamenta, sestavljenega iz množice majhnih strank, po volitvah 4. decembra v ruski dumi najverjetneje ne bo več kot štirih, kvečjemu petih strank.

V Rusiji zato vlada precejšnja predvolilna apatija, še dodatno je začinjena s strahom pred novim valom gospodarske krize. Volitve očitno zanimajo le politike, uradnike, katerih mandati so vezani nanje, in poslovneže, katerih posli so odvisni od razmerij moči posameznikov. Ter peščice, ki se, skupaj z opozicijskimi voditelji, razburja na ulicah, vihti zastave, transparente in vzklika protivladna gesla.

Protestno je bil v Moskvi obarvan že konec prejšnjega tedna, na včerajšnjem shodu privržencev organizacije Druga Rusija v središču ruske prestolnice pa so policisti aretirali vsaj 20 protestnikov, ker mestne oblasti demonstracije niso dovolile.Vsa tovrstna zborovanja so predvsem dokaz, kako malo ljudi volitve sploh zanimajo.


06.06.2017

Edvard Žitnik, ZDA

Odstop ZDA od Pariškega dogovora je tema, s katero je predsednik Donald Trump spet razburkal svetovno kot domačo javnost. Žal je preveč Američanov tako kot Trump prepričanih, da je globalno segrevanje samo konstrukt znanstvenikov, po drugi strani pa se je ogromno najvidnejših predstavnikov ameriških podjetij, zveznih držav in mest zelo kritično odzvalo na odstop od dogovora. Druga fronta, s katero se že nekaj časa ukvarja predsednik in njegova ekipa, pa je vprašanje vpletanja Rusije v ameriške predsedniške volitve in Trumpova vloga pri tem. Ali ta afera lahko dobi take razsežnosti, da bi se začel predsedniški stolček tresti?


30.05.2017

V Italiji denarne kazni za starše, ki ne bodo cepili otrok

O potici in kaznih za necepljene otroke naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


23.05.2017

Boštjan Anžin, Beograd

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


16.05.2017

Polona Fijavž, Berlin

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


02.05.2017

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


25.04.2017

Nina Kojima, London

V 18. vzporednik se bo oglasila kolegica iz Londona Nina Kojima.


18.04.2017

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

V 18. vzporednik se bo oglasila dopisnica z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl


11.04.2017

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


04.04.2017

Uroš Lipušček, Peking

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


28.03.2017

Matjaž Trošt, Bruselj

Iz srca Evrope se vse bolje in močneje občuti, da imajo Francozi pred volitvami velike težave, saj z lučjo pri belem dnevu iščejo politike brez madežev, ki jih “napacajo” nepotizem, klientelizem, egoizem ... Zveni znano? No, v evropski prestolnici se bodo letošnjega marca, ki bo kmalu konec storil, spominjali še po začetku brexita: bo res pomenil začetek konca? Ali konec začetka?


21.03.2017

Boštjan Anžin, Beograd

Boštjan Anžin iz Beograda o predsedniški kampanji v Srbiji in nadaljevanju politične krize v Makedoniji.


14.03.2017

Polona Fijavž, Berlin

Polona Fijavž iz Berlina o srečanju Merklove in Trumpa, spremembah na političnem parketu, ki jih je s svojo vrnitvijo v nemško politiko prinesel Martin Schulz in o dresdenski umetniški instalaciji, ki dviga veliko prahu.


07.03.2017

Edvard Žitnik, New York

V 18. vzporedniku Edvard Žitnik iz New Yorka o manjšemu številu turistov, Obami in Lou Reedu.


28.02.2017

Nina Kojima, London

V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Nina Kojima, ki se, tako kot večina priseljencev v Veliko Britanijo, trenutno ukvarja predvsem s tem, kakšen bo status njene družine po Brexitu. V zvezi s tem je še veliko nejasnosti, tudi datum začetka pogajanj še ni znan. “Evropejci bodo lahko po Brexitu na Otok prihajali le začasno, pišejo mediji.”


21.02.2017

Karmen Švegl, Carigrad

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


14.02.2017

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


07.02.2017

Janko Petrovec, Rim

Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.


31.01.2017

Uroš Lipušček, Peking

Ravno ob vstopu v kitajsko leto petelina, ki bo trajalo skoraj 13 mesecev, se bomo o stremljenju Kitajcev in delovanju Kitajske pogovarjali z Urošem Lipuščkom iz Pekinga.


24.01.2017

Petra Kos Gnamuš

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


17.01.2017

Erika Štular, Bruselj

Iz Bruslja se oglaša Erika Štular!


Stran 19 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov