Srbi, ki tudi sami potrebujejo finančno pomoč, so vseeno pripravljeni pomagati številnim beguncem

Za pogovor o aktualnih zadevah na Balkanu smo poklicali našo dopisnico iz Beograda, Marto Razboršek.

Eno izmed perečih vprašanj, ki ga je načel srbski premier Aleksandar Vučić, je vprašanje o skupnem dnevu žalovanja za vsemi žrtvami vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Vendar Srbi še vedno zanikajo zločin genocida nad Bošnjaki v Srebrenici in ga imenujejo velik zločin, Bošnjaki prav tako nočejo niti slišati za zločine Naserja Orića, bošnjaškega poveljnika na srebreniškem območju tri leta pred genocidom.

“In to je, po mojem mnenju, največja težava Balkana 20 let po vojni, da nihče ne priznava svojih zločinov.”

Morda regionalnim voditeljem ni všeč, da skupni dan žalovanja za vsemi žrtvami predlaga prav Vučić. Vendar srbski premier v zadnjem času vodi spravno in predvsem pametno regionalno politiko. “Nemčija mu vsekakor priznava največje zasluge za dokaj uspešen dialog s Kosovom, tudi sicer so njegove izjave po večini spravljive.”

Srbija pa je v zadnjem času postala tudi tranzitna država številnih beguncev na poti v zahodno Evropo. Približno 100 tisoč beguncev, pretežno iz Sirije, Iraka in Afganistana, je letos že šlo skozi Srbijo, za azil jih je do zdaj prosilo 66 tisoč, večina v zadnjih dveh mesecih.

“V Srbijo vsak dan vstopi več kot 2000 beguncev. Če se zadržijo nekaj dni, še gre, če 10 in več, bo imela Srbija kmalu tudi hude finančne težave. Za begunce sicer skrbijo tudi prebivalci, ki zbirajo in darujejo pomoč, pa številne nevladne organizacije, a to ni dovolj. Vse več je namreč tudi otrok, ki so s starši prehodili na stotine kilometrov.”