Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srbi, ki tudi sami potrebujejo finančno pomoč, so vseeno pripravljeni pomagati številnim beguncem
Za pogovor o aktualnih zadevah na Balkanu smo poklicali našo dopisnico iz Beograda, Marto Razboršek.
Eno izmed perečih vprašanj, ki ga je načel srbski premier Aleksandar Vučić, je vprašanje o skupnem dnevu žalovanja za vsemi žrtvami vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Vendar Srbi še vedno zanikajo zločin genocida nad Bošnjaki v Srebrenici in ga imenujejo velik zločin, Bošnjaki prav tako nočejo niti slišati za zločine Naserja Orića, bošnjaškega poveljnika na srebreniškem območju tri leta pred genocidom.
“In to je, po mojem mnenju, največja težava Balkana 20 let po vojni, da nihče ne priznava svojih zločinov.”
Morda regionalnim voditeljem ni všeč, da skupni dan žalovanja za vsemi žrtvami predlaga prav Vučić. Vendar srbski premier v zadnjem času vodi spravno in predvsem pametno regionalno politiko. “Nemčija mu vsekakor priznava največje zasluge za dokaj uspešen dialog s Kosovom, tudi sicer so njegove izjave po večini spravljive.”
Srbija pa je v zadnjem času postala tudi tranzitna država številnih beguncev na poti v zahodno Evropo. Približno 100 tisoč beguncev, pretežno iz Sirije, Iraka in Afganistana, je letos že šlo skozi Srbijo, za azil jih je do zdaj prosilo 66 tisoč, večina v zadnjih dveh mesecih.
“V Srbijo vsak dan vstopi več kot 2000 beguncev. Če se zadržijo nekaj dni, še gre, če 10 in več, bo imela Srbija kmalu tudi hude finančne težave. Za begunce sicer skrbijo tudi prebivalci, ki zbirajo in darujejo pomoč, pa številne nevladne organizacije, a to ni dovolj. Vse več je namreč tudi otrok, ki so s starši prehodili na stotine kilometrov.”
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Srbi, ki tudi sami potrebujejo finančno pomoč, so vseeno pripravljeni pomagati številnim beguncem
Za pogovor o aktualnih zadevah na Balkanu smo poklicali našo dopisnico iz Beograda, Marto Razboršek.
Eno izmed perečih vprašanj, ki ga je načel srbski premier Aleksandar Vučić, je vprašanje o skupnem dnevu žalovanja za vsemi žrtvami vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Vendar Srbi še vedno zanikajo zločin genocida nad Bošnjaki v Srebrenici in ga imenujejo velik zločin, Bošnjaki prav tako nočejo niti slišati za zločine Naserja Orića, bošnjaškega poveljnika na srebreniškem območju tri leta pred genocidom.
“In to je, po mojem mnenju, največja težava Balkana 20 let po vojni, da nihče ne priznava svojih zločinov.”
Morda regionalnim voditeljem ni všeč, da skupni dan žalovanja za vsemi žrtvami predlaga prav Vučić. Vendar srbski premier v zadnjem času vodi spravno in predvsem pametno regionalno politiko. “Nemčija mu vsekakor priznava največje zasluge za dokaj uspešen dialog s Kosovom, tudi sicer so njegove izjave po večini spravljive.”
Srbija pa je v zadnjem času postala tudi tranzitna država številnih beguncev na poti v zahodno Evropo. Približno 100 tisoč beguncev, pretežno iz Sirije, Iraka in Afganistana, je letos že šlo skozi Srbijo, za azil jih je do zdaj prosilo 66 tisoč, večina v zadnjih dveh mesecih.
“V Srbijo vsak dan vstopi več kot 2000 beguncev. Če se zadržijo nekaj dni, še gre, če 10 in več, bo imela Srbija kmalu tudi hude finančne težave. Za begunce sicer skrbijo tudi prebivalci, ki zbirajo in darujejo pomoč, pa številne nevladne organizacije, a to ni dovolj. Vse več je namreč tudi otrok, ki so s starši prehodili na stotine kilometrov.”
Dopisnica iz Londona Nina Kojima je spregovorila o novih posledicah brexita, aferi Harvey Weinstein in o spoznanstvu s teniško legendo Billie Jean King.
Oglasil se je dopisnik iz Pekinga in poročal o zaostrovanju razmer na relaciji Severna Koreja / Južna Koreja, kitajskih počitnicah in severnokorejskih hekerjih.
V Bruslju iščejo način, kako naj o referendumu v Kataloniji povejo čim manj in se ne postavijo na nobeno stran. S tem si evropska komisija podobno kot španska vlada s policijo ni naredila usluge.
Karmen Švegl s kriznih žarišč Bližnjega vzhoda poroča več kot 15 let, zato bo zanimivo slišati, kako se je počutila v vlogi 'športne' novinarke, ko je spremljala dogajanje in slovenske navijače v Carigradu med evropskim prvenstvom v košarki. Sicer pa podrobneje o referendumu, na katerem so iraški Kurdi odločali o neodvisnosti iraškega Kurdistana. Nasprotuje mu praktično celotna mednarodna skupnost, da o sosednjih državah, ki že rožljajo z orožjem, niti ne govorimo.
Tokrat v 18. vzporedniku predvsem o napenjanju mišic. Kako je v Rusiji odmevala prva tekma skupinskega dela Lige prvakov, ko sta remizirala favorizirani Spartak in Maribor? Kako razočarani so bili košarkarski privrženci, ker Rusija ni osvojila odličja na nedavnem EP v košarki? A športno napenjanje mišic ni nič v primerjavi z vojaškim: Rusija in Belorusija izvajata obsežne vojaške vaje s pomenljivim imenom Zahod. Rusi trdijo, da vadi 13 tisoč mož, v Natu ocenjujejo, da jih je skoraj 10 krat več. So vaje res krinka pred invazijo na Ukrajino?
V nemški prestolnici so v ospredju parlamentarne volitve, vseeno pa so Poljaki našli način, da svojim zahodnim sosedom kratijo spanec.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Avstrijo smo poklicali Petro Kos Gnamuš in jo povprašali o predčasnih parlamentarnih volitvah, o vse večjemu obisku turistov in o Pliberškemu jormaku.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Oglasil se je dopisnik Boštjan Anžin, ki poroča o neznosni vročini in požarih v večini držav regije. Suša je uničila mnoge nasade sadja in zelenjave, kar bo vplivalo tudi na cene v Sloveniji. Tudi o mostu na Pelješac, statusu Kosova in iskanju originalnega srbskega izvoda Daytonskega sporazuma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V zadnjih mesecih, ko se je turistična scena v Bruslju po terorističnih napadih okrepila, gostinci tekmujejo, kdo ima boljšo brezžično povezavo.
V Hamburgu je bilo v času vrha G20 na ulicah ogromno do zob oboroženih policajev, ki so s svojo držo izzvali nasilje.
Pogovor s Karmen Švegl, ki se tokrat oglaša iz Grčije. O begunskih centrih na otokih, pa tudi o razmerah v Turčiji.
V Rusiji te dni odmeva branje razsodbe, procesa proti Čečenom obtoženim umora opozicijskega voditelja Borisa Nemcova. Sodišče sodbe danes ni razglasilo, je pa znano, da jim grozijo celo smrtne obtožbe
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Avstrijska vladajoča koalicija med socialdemokrati in ljudsko stranko je razpadla, zato bodo to jesen v Avstriji izredne parlamentarne volitve. Nobena od strank trenutno na volitvah ne bi dobila večine. Vseeno pa je koalicija pred razpadom strnila vrste in sprejela sveženj integracijskih zakonov, ki med drugim prepoveduje oblačila, ki zakrivajo obraz, vsi priseljenci se bodo morali udeležiti tečajev nemščine in etike, vključeni pa bodo tudi v neplačana javna dela.
Pred 12. leti, ko je Barbara Kužnik odšla v Berlin, smo mislili, da se od nje poslavljamo za kakšna štiri leta, po vseh teh letih pa še nič ne kaže, da se bo kmalu vrnila domov.
Neveljaven email naslov