Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srbi, ki tudi sami potrebujejo finančno pomoč, so vseeno pripravljeni pomagati številnim beguncem
Za pogovor o aktualnih zadevah na Balkanu smo poklicali našo dopisnico iz Beograda, Marto Razboršek.
Eno izmed perečih vprašanj, ki ga je načel srbski premier Aleksandar Vučić, je vprašanje o skupnem dnevu žalovanja za vsemi žrtvami vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Vendar Srbi še vedno zanikajo zločin genocida nad Bošnjaki v Srebrenici in ga imenujejo velik zločin, Bošnjaki prav tako nočejo niti slišati za zločine Naserja Orića, bošnjaškega poveljnika na srebreniškem območju tri leta pred genocidom.
“In to je, po mojem mnenju, največja težava Balkana 20 let po vojni, da nihče ne priznava svojih zločinov.”
Morda regionalnim voditeljem ni všeč, da skupni dan žalovanja za vsemi žrtvami predlaga prav Vučić. Vendar srbski premier v zadnjem času vodi spravno in predvsem pametno regionalno politiko. “Nemčija mu vsekakor priznava največje zasluge za dokaj uspešen dialog s Kosovom, tudi sicer so njegove izjave po večini spravljive.”
Srbija pa je v zadnjem času postala tudi tranzitna država številnih beguncev na poti v zahodno Evropo. Približno 100 tisoč beguncev, pretežno iz Sirije, Iraka in Afganistana, je letos že šlo skozi Srbijo, za azil jih je do zdaj prosilo 66 tisoč, večina v zadnjih dveh mesecih.
“V Srbijo vsak dan vstopi več kot 2000 beguncev. Če se zadržijo nekaj dni, še gre, če 10 in več, bo imela Srbija kmalu tudi hude finančne težave. Za begunce sicer skrbijo tudi prebivalci, ki zbirajo in darujejo pomoč, pa številne nevladne organizacije, a to ni dovolj. Vse več je namreč tudi otrok, ki so s starši prehodili na stotine kilometrov.”
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Srbi, ki tudi sami potrebujejo finančno pomoč, so vseeno pripravljeni pomagati številnim beguncem
Za pogovor o aktualnih zadevah na Balkanu smo poklicali našo dopisnico iz Beograda, Marto Razboršek.
Eno izmed perečih vprašanj, ki ga je načel srbski premier Aleksandar Vučić, je vprašanje o skupnem dnevu žalovanja za vsemi žrtvami vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Vendar Srbi še vedno zanikajo zločin genocida nad Bošnjaki v Srebrenici in ga imenujejo velik zločin, Bošnjaki prav tako nočejo niti slišati za zločine Naserja Orića, bošnjaškega poveljnika na srebreniškem območju tri leta pred genocidom.
“In to je, po mojem mnenju, največja težava Balkana 20 let po vojni, da nihče ne priznava svojih zločinov.”
Morda regionalnim voditeljem ni všeč, da skupni dan žalovanja za vsemi žrtvami predlaga prav Vučić. Vendar srbski premier v zadnjem času vodi spravno in predvsem pametno regionalno politiko. “Nemčija mu vsekakor priznava največje zasluge za dokaj uspešen dialog s Kosovom, tudi sicer so njegove izjave po večini spravljive.”
Srbija pa je v zadnjem času postala tudi tranzitna država številnih beguncev na poti v zahodno Evropo. Približno 100 tisoč beguncev, pretežno iz Sirije, Iraka in Afganistana, je letos že šlo skozi Srbijo, za azil jih je do zdaj prosilo 66 tisoč, večina v zadnjih dveh mesecih.
“V Srbijo vsak dan vstopi več kot 2000 beguncev. Če se zadržijo nekaj dni, še gre, če 10 in več, bo imela Srbija kmalu tudi hude finančne težave. Za begunce sicer skrbijo tudi prebivalci, ki zbirajo in darujejo pomoč, pa številne nevladne organizacije, a to ni dovolj. Vse več je namreč tudi otrok, ki so s starši prehodili na stotine kilometrov.”
Boštjan Anžin iz Beograda o predsedniški kampanji v Srbiji in nadaljevanju politične krize v Makedoniji.
Polona Fijavž iz Berlina o srečanju Merklove in Trumpa, spremembah na političnem parketu, ki jih je s svojo vrnitvijo v nemško politiko prinesel Martin Schulz in o dresdenski umetniški instalaciji, ki dviga veliko prahu.
V 18. vzporedniku Edvard Žitnik iz New Yorka o manjšemu številu turistov, Obami in Lou Reedu.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Nina Kojima, ki se, tako kot večina priseljencev v Veliko Britanijo, trenutno ukvarja predvsem s tem, kakšen bo status njene družine po Brexitu. V zvezi s tem je še veliko nejasnosti, tudi datum začetka pogajanj še ni znan. “Evropejci bodo lahko po Brexitu na Otok prihajali le začasno, pišejo mediji.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.
Ravno ob vstopu v kitajsko leto petelina, ki bo trajalo skoraj 13 mesecev, se bomo o stremljenju Kitajcev in delovanju Kitajske pogovarjali z Urošem Lipuščkom iz Pekinga.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Če se pri nas po novem nevzdržen mraz začenja že pri nekaj stopinjah pod ničlo, Rusi še vedno vztrajajo: soliden mraz se začne pri minus 17. Na božični večer minulo soboto so imeli od minus 35 do minus 50 stopinj Celzija.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se oglaša Matjaž Trošt, dopisnik iz Bruslja. avtor: Anja Hlača Ferjančič
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov