Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

10.04.2018


V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčič Bernard in poročala spektakularnem prihodu na sodišče, Agrokorjevem lovišči in križevem potu pod vodo

Ta teden so na Hrvaško izročili Stjepana Prnjata. Izročitev je bila videti filmsko, saj je kombi z osumljencem pred reško sodišče pripeljal s sirenami, potem so iz drugega kombija skočili zamaskirani specialci, 48-letnega Prnjata pa je kar četverica pospremila v stavbo sodišča. Prnjata so prijeli v okviru mednarodne operacije Nana, ko so poleg šestih hrvaških državljanov prijeli še dva Nizozemca ter enega Španca.

Vsi so osumljeni tihotapljenja mamil iz Južne Amerike v Evropo, in sicer naj bi kriminalno združbo policistii spremljali več kot leto dni, potem ko so reški cariniki odkrili, da ima nek tovor sumljive papirje. Isto podjetje iz Zagreba je namreč naročilo zabojnik z železnim odpadom za skoraj 30 tisoč dolarjev, banane za 21.500 dolarjev in zabojnik ananasa za skoraj 35 tisoč dolarjev. O tem so cariniki obvestili policijo, ki je potem prisluškovala možne vpletene, med njimi tudi starega znanca policije Stjepana Prnjata. Policija je med prisluškovanjem slišala tudi, da je to le prva večja pošiljka kokaina, sledile pa naj bi ji druge, še večje. No, zdaj očitno od tega ne bo nič.

Agrokor

Todorića zdaj nekaj mesecev nismo videli v javnosti, od kar se je 7. novembra lani sam pojavil na londonski policiji, potem ko je Hrvaška za njim razpisala evropski nalog za prijetje. Še isti dan so ga Angleži po zaslišanju izpustili na prostost, moral je plačati 100 tisoč funtov varščine, dobil je posebno zapestnico na gleženj in vsak teden se je moral trikrat javljati na londonski policiji. Danes se je začela sodna obarvnava, v kateri Westminstersko sodišče odloča, ali ga bodo britanske oblasti izročile na Hrvaško.”

Na Hrvaškem je namreč skupaj še s štirinajstimi nekdanjimi najbližjimi sodelavci predmet preiskave zaradi domnevnih finančnih malverzacij v Agrokorju.

Na račun Agrokorja družina ni le nakupovala oblačila, temveč plačevala tudi luksuzne hotele na znamenitem smučišču v St. Moritzu. Sam Todorić sicer ni bil tako razsipen v butikih, je pa imel posebno lovišče v Moslavini, na več kot 25 tisoč hektarjev, ki je še vedno v lasti Agrokorja in ga zdaj izredna uprava daje v najem, za 640 tisoč evrov na leto lahko po mili volji streljaš na jelene, muflone, srne, divje svinje, in druge manjše živali.

Križev pot pod vodo

Ta teden so v zalivu Jelinak blizu Trogirja potopili 8 metrov visok kip Jezusa, ki je težek kar 10 ton. Tam so namreč postavili križev pot pod morjem, kot posebno turistično atrakcijo, kjer bodo lahko potapljači pod morjem plavali po štirinajstih postajah križevega pota, na tej poti pa so postavili kar 52 kipov, ki so v povprečju človeške velikosti. Globina kipov je nekje od štiri pa do deset metrov pod morjem, tako da je podmorski križev pot dostopen tudi potapljaškim začetnikom. “Jezusa so, preden so ga spustili v morje s posebnimi baloni, pristojni tudi blagoslovili. Predstavlja pa njegovo nebovzetje. Vsi kipi so narejeni iz betona in naj ne bi škodovali ekologiji.


18. vzporednik

791 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

10.04.2018


V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčič Bernard in poročala spektakularnem prihodu na sodišče, Agrokorjevem lovišči in križevem potu pod vodo

Ta teden so na Hrvaško izročili Stjepana Prnjata. Izročitev je bila videti filmsko, saj je kombi z osumljencem pred reško sodišče pripeljal s sirenami, potem so iz drugega kombija skočili zamaskirani specialci, 48-letnega Prnjata pa je kar četverica pospremila v stavbo sodišča. Prnjata so prijeli v okviru mednarodne operacije Nana, ko so poleg šestih hrvaških državljanov prijeli še dva Nizozemca ter enega Španca.

Vsi so osumljeni tihotapljenja mamil iz Južne Amerike v Evropo, in sicer naj bi kriminalno združbo policistii spremljali več kot leto dni, potem ko so reški cariniki odkrili, da ima nek tovor sumljive papirje. Isto podjetje iz Zagreba je namreč naročilo zabojnik z železnim odpadom za skoraj 30 tisoč dolarjev, banane za 21.500 dolarjev in zabojnik ananasa za skoraj 35 tisoč dolarjev. O tem so cariniki obvestili policijo, ki je potem prisluškovala možne vpletene, med njimi tudi starega znanca policije Stjepana Prnjata. Policija je med prisluškovanjem slišala tudi, da je to le prva večja pošiljka kokaina, sledile pa naj bi ji druge, še večje. No, zdaj očitno od tega ne bo nič.

Agrokor

Todorića zdaj nekaj mesecev nismo videli v javnosti, od kar se je 7. novembra lani sam pojavil na londonski policiji, potem ko je Hrvaška za njim razpisala evropski nalog za prijetje. Še isti dan so ga Angleži po zaslišanju izpustili na prostost, moral je plačati 100 tisoč funtov varščine, dobil je posebno zapestnico na gleženj in vsak teden se je moral trikrat javljati na londonski policiji. Danes se je začela sodna obarvnava, v kateri Westminstersko sodišče odloča, ali ga bodo britanske oblasti izročile na Hrvaško.”

Na Hrvaškem je namreč skupaj še s štirinajstimi nekdanjimi najbližjimi sodelavci predmet preiskave zaradi domnevnih finančnih malverzacij v Agrokorju.

Na račun Agrokorja družina ni le nakupovala oblačila, temveč plačevala tudi luksuzne hotele na znamenitem smučišču v St. Moritzu. Sam Todorić sicer ni bil tako razsipen v butikih, je pa imel posebno lovišče v Moslavini, na več kot 25 tisoč hektarjev, ki je še vedno v lasti Agrokorja in ga zdaj izredna uprava daje v najem, za 640 tisoč evrov na leto lahko po mili volji streljaš na jelene, muflone, srne, divje svinje, in druge manjše živali.

Križev pot pod vodo

Ta teden so v zalivu Jelinak blizu Trogirja potopili 8 metrov visok kip Jezusa, ki je težek kar 10 ton. Tam so namreč postavili križev pot pod morjem, kot posebno turistično atrakcijo, kjer bodo lahko potapljači pod morjem plavali po štirinajstih postajah križevega pota, na tej poti pa so postavili kar 52 kipov, ki so v povprečju človeške velikosti. Globina kipov je nekje od štiri pa do deset metrov pod morjem, tako da je podmorski križev pot dostopen tudi potapljaškim začetnikom. “Jezusa so, preden so ga spustili v morje s posebnimi baloni, pristojni tudi blagoslovili. Predstavlja pa njegovo nebovzetje. Vsi kipi so narejeni iz betona in naj ne bi škodovali ekologiji.


04.09.2020

Boštjan Anžin, Beograd

Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.


28.08.2020

Janko Petrovec, Rim

Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.


21.08.2020

Mojca Širok, Bruselj

Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.


14.08.2020

Eksplozija v Bejrutu pokopala veliko globlje težave

Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.


07.08.2020

Nemci si prizadevajo, da bi bili manj odvisni od preostalega sveta

Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.


31.07.2020

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.


24.07.2020

Andrej Stopar, Washington

Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.


17.07.2020

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.


10.07.2020

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.


03.07.2020

Boštjan Anžin, Beograd

Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.


26.06.2020

Tanja Borčić Bernard, hrvaška obala

V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.


19.06.2020

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.


12.06.2020

Spreminjanje prometa v svetovnih metropolah po epidemiji

Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.


05.06.2020

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.


29.05.2020

Andrej Stopar, Washington

Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.


22.05.2020

Karmen Švegl, Rodos

Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.


15.05.2020

Boštjan Anžin, Beograd

V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.


08.05.2020

Janko Petrovec, Rim

Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.


01.05.2020

Polona Fijavž, Berlin

18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.


24.04.2020

Mojca Širok, Bruselj

Tokrat gremo z 18. vzporednikom v Bruselj, kjer se v teh dneh odloča o usodi trenutno zaprte, samoosamljene in gospodarsko pretresene celine. V osrčju Evropske unije bi se v kakšni drugačni krizi najbrž na veliko sestankovali in zasedalo, a ob tokratnih izrednih razmerah je do kakršnegakoli dogovora še težje priti, saj morajo politiki vse konference izpeljati prek videoklicev. Dogovori, ki jih bodo na tak način sprejeli, pa bi lahko še desetletja vplivali na prihodnost unije. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako povezana je Evropska unija v času zaprtih meja, kako se bo odzvala na avtoritarne težnje v nekaterih državah članicah in kakšne politične ideje stojijo za različnimi predlogi reševanja gospodarske krize.


Stran 11 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov