Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Janko Petrovec, Rim

02.07.2019

V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.

Zadnji incident je precej jasen – če obnovimo zgodbo: 12. junija so rešili 53 migrantov, Tripolis v Libiji jim je ponudil pristanišče, kar je kapitanka zavrnila. Druge države dovoljenja niso dale, kljub temu je ladja odplula proti Lampedusi, kjer je dva tedna čakala na robu teritorialnih voda, dokler ni nazadnje sredi prejšnjega tedna vplula v italijanske vode. Čeprav je konec tedna pet evropskih držav pokazalo pripravljenost na sprejem migrantov, se ni zgodilo nič. Kapitanka je v noči na soboto izgubila živce in zaplula naravnost v luko ter pri tem skoraj poškodovala plovilo finančne policije, ki ji je preprečevalo privez. Migrante so nato izkrcali, kapitanko pa aretirali. Kapitanka Carola Rachete je zdaj osumljena številnih kaznivih dejanj, zaradi katerih jo morda čaka zapor in do 50 tisoč evrov globe. Ampak zadeva še zdaleč ni preprosta.

Pojasnjuje Janko Petrovec:

Prvo jabolko spora je doktrina italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o “zaprtih pristaniščih”. Večkrat smo poročali, da je to stališče politično in ga ne podpira noben konkreten zakon – pa ga evropski partnerji kljub temu tolerirajo.

Drugi problem je Salvinijevo stališče, da naj bi ladje, ki rešujejo migrante, le te odvažale nazaj v Libijo. Toda Svet Evrope, Evropska komisija in Mednarodna pomorska organizacija ponavljajo, da pristanišča v Libiji niso varna.

Tretji problem je novi Salvinijev protimigrantski zakon, ki predvideva zasoljene kazni za vse, ki bi migrante nepooblaščeno vozili v Italijo. Nad tem zakonom že visi sum, da je neustaven.

Četrta stvar, je dejstvo, da mora biti nacionalna zakonodaja vedno podrejena mednarodnim sporazumom, ki jih je neka država podpisala. Italija torej ne more sprejemati zakonov, ki bi bili v nasprotju s konvencijami, katerih podpisnica je.

Janko Petrovec: “Rešitev mora nujno biti evropska. Preostale države sledijo strategiji, da so migranti problem vstopnih držav, kot so Italija, Grčija in Španija.” Problem je dublinski sporazum, ki vstopnim državam narekuje, da morajo same poskrbeti za migrante. “Meddržavno razdeljevanje migrantov s stisnjenimi zobmi pri vsakem posamičnem primeru humanitarne ladje problema ne bo rešilo – zlasti zato, ker več kot 90 odstotkov novih migrantov v državo ne pride tako, da bi jih na odprtem morju rešili humanitarci, ampak samostojno ali preko rešitve na italijanske vojne ladje.”

Nujno bi bilo torej doseči nov evropski dogovor – a zato so potrebna pogajanja, ki jih minister Salvini – ki je manjkal na šestih od sedmih tematskih srečanj notranjih ministrov Evrope v zadnjem letu – očitno zavrača. Navzven kaže mišice, kot da bi hotel boljši položaj Italije izsiliti – toda politično gledano migrantsko krizo še naprej potrebuje, saj ravno okoli nje gradi svoj volilni konsenz.”


18. vzporednik

793 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Janko Petrovec, Rim

02.07.2019

V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.

Zadnji incident je precej jasen – če obnovimo zgodbo: 12. junija so rešili 53 migrantov, Tripolis v Libiji jim je ponudil pristanišče, kar je kapitanka zavrnila. Druge države dovoljenja niso dale, kljub temu je ladja odplula proti Lampedusi, kjer je dva tedna čakala na robu teritorialnih voda, dokler ni nazadnje sredi prejšnjega tedna vplula v italijanske vode. Čeprav je konec tedna pet evropskih držav pokazalo pripravljenost na sprejem migrantov, se ni zgodilo nič. Kapitanka je v noči na soboto izgubila živce in zaplula naravnost v luko ter pri tem skoraj poškodovala plovilo finančne policije, ki ji je preprečevalo privez. Migrante so nato izkrcali, kapitanko pa aretirali. Kapitanka Carola Rachete je zdaj osumljena številnih kaznivih dejanj, zaradi katerih jo morda čaka zapor in do 50 tisoč evrov globe. Ampak zadeva še zdaleč ni preprosta.

Pojasnjuje Janko Petrovec:

Prvo jabolko spora je doktrina italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o “zaprtih pristaniščih”. Večkrat smo poročali, da je to stališče politično in ga ne podpira noben konkreten zakon – pa ga evropski partnerji kljub temu tolerirajo.

Drugi problem je Salvinijevo stališče, da naj bi ladje, ki rešujejo migrante, le te odvažale nazaj v Libijo. Toda Svet Evrope, Evropska komisija in Mednarodna pomorska organizacija ponavljajo, da pristanišča v Libiji niso varna.

Tretji problem je novi Salvinijev protimigrantski zakon, ki predvideva zasoljene kazni za vse, ki bi migrante nepooblaščeno vozili v Italijo. Nad tem zakonom že visi sum, da je neustaven.

Četrta stvar, je dejstvo, da mora biti nacionalna zakonodaja vedno podrejena mednarodnim sporazumom, ki jih je neka država podpisala. Italija torej ne more sprejemati zakonov, ki bi bili v nasprotju s konvencijami, katerih podpisnica je.

Janko Petrovec: “Rešitev mora nujno biti evropska. Preostale države sledijo strategiji, da so migranti problem vstopnih držav, kot so Italija, Grčija in Španija.” Problem je dublinski sporazum, ki vstopnim državam narekuje, da morajo same poskrbeti za migrante. “Meddržavno razdeljevanje migrantov s stisnjenimi zobmi pri vsakem posamičnem primeru humanitarne ladje problema ne bo rešilo – zlasti zato, ker več kot 90 odstotkov novih migrantov v državo ne pride tako, da bi jih na odprtem morju rešili humanitarci, ampak samostojno ali preko rešitve na italijanske vojne ladje.”

Nujno bi bilo torej doseči nov evropski dogovor – a zato so potrebna pogajanja, ki jih minister Salvini – ki je manjkal na šestih od sedmih tematskih srečanj notranjih ministrov Evrope v zadnjem letu – očitno zavrača. Navzven kaže mišice, kot da bi hotel boljši položaj Italije izsiliti – toda politično gledano migrantsko krizo še naprej potrebuje, saj ravno okoli nje gradi svoj volilni konsenz.”


06.12.2019

Andrej Stopar, Washington

Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.


29.11.2019

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.


22.11.2019

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.


15.11.2019

Mojca Širok, Bruselj

V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.


08.11.2019

Uroš Lipušček, Peking

Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.


01.11.2019

Adrijan Bakič, London

Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.


25.10.2019

Karmen Švegl, turško-sirska meja

Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.


18.10.2019

Boštjan Anžin, Beograd

Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.


11.10.2019

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.


04.10.2019

Gašper Andrinek, Atene

V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.


27.09.2019

Janko Petrovec, Rim

Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.


20.09.2019

Andrej Stopar, Washington

Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev


10.09.2019

Boštjan Anžin, Beograd

Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.


03.09.2019

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


27.08.2019

Janko Petrovec, Rim

Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.


20.08.2019

Igor Jurič, Bruselj

V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.


13.08.2019

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.


06.08.2019

Polona Fijavž, Berlin

V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.


30.07.2019

Edvard Žitnik, New York

Še zadnjič smo kot dopisnika v New Yorku poklicali Edvarda Žitnika.


23.07.2019

Petro Kos Gnamuš, Dunaj

Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."


Stran 13 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov