Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Zadnji incident je precej jasen – če obnovimo zgodbo: 12. junija so rešili 53 migrantov, Tripolis v Libiji jim je ponudil pristanišče, kar je kapitanka zavrnila. Druge države dovoljenja niso dale, kljub temu je ladja odplula proti Lampedusi, kjer je dva tedna čakala na robu teritorialnih voda, dokler ni nazadnje sredi prejšnjega tedna vplula v italijanske vode. Čeprav je konec tedna pet evropskih držav pokazalo pripravljenost na sprejem migrantov, se ni zgodilo nič. Kapitanka je v noči na soboto izgubila živce in zaplula naravnost v luko ter pri tem skoraj poškodovala plovilo finančne policije, ki ji je preprečevalo privez. Migrante so nato izkrcali, kapitanko pa aretirali. Kapitanka Carola Rachete je zdaj osumljena številnih kaznivih dejanj, zaradi katerih jo morda čaka zapor in do 50 tisoč evrov globe. Ampak zadeva še zdaleč ni preprosta.
Pojasnjuje Janko Petrovec:
“Prvo jabolko spora je doktrina italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o “zaprtih pristaniščih”. Večkrat smo poročali, da je to stališče politično in ga ne podpira noben konkreten zakon – pa ga evropski partnerji kljub temu tolerirajo.”
“Drugi problem je Salvinijevo stališče, da naj bi ladje, ki rešujejo migrante, le te odvažale nazaj v Libijo. Toda Svet Evrope, Evropska komisija in Mednarodna pomorska organizacija ponavljajo, da pristanišča v Libiji niso varna.”
“Tretji problem je novi Salvinijev protimigrantski zakon, ki predvideva zasoljene kazni za vse, ki bi migrante nepooblaščeno vozili v Italijo. Nad tem zakonom že visi sum, da je neustaven.”
“Četrta stvar, je dejstvo, da mora biti nacionalna zakonodaja vedno podrejena mednarodnim sporazumom, ki jih je neka država podpisala. Italija torej ne more sprejemati zakonov, ki bi bili v nasprotju s konvencijami, katerih podpisnica je.“
Janko Petrovec: “Rešitev mora nujno biti evropska. Preostale države sledijo strategiji, da so migranti problem vstopnih držav, kot so Italija, Grčija in Španija.” Problem je dublinski sporazum, ki vstopnim državam narekuje, da morajo same poskrbeti za migrante. “Meddržavno razdeljevanje migrantov s stisnjenimi zobmi pri vsakem posamičnem primeru humanitarne ladje problema ne bo rešilo – zlasti zato, ker več kot 90 odstotkov novih migrantov v državo ne pride tako, da bi jih na odprtem morju rešili humanitarci, ampak samostojno ali preko rešitve na italijanske vojne ladje.”
“Nujno bi bilo torej doseči nov evropski dogovor – a zato so potrebna pogajanja, ki jih minister Salvini – ki je manjkal na šestih od sedmih tematskih srečanj notranjih ministrov Evrope v zadnjem letu – očitno zavrača. Navzven kaže mišice, kot da bi hotel boljši položaj Italije izsiliti – toda politično gledano migrantsko krizo še naprej potrebuje, saj ravno okoli nje gradi svoj volilni konsenz.”
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Zadnji incident je precej jasen – če obnovimo zgodbo: 12. junija so rešili 53 migrantov, Tripolis v Libiji jim je ponudil pristanišče, kar je kapitanka zavrnila. Druge države dovoljenja niso dale, kljub temu je ladja odplula proti Lampedusi, kjer je dva tedna čakala na robu teritorialnih voda, dokler ni nazadnje sredi prejšnjega tedna vplula v italijanske vode. Čeprav je konec tedna pet evropskih držav pokazalo pripravljenost na sprejem migrantov, se ni zgodilo nič. Kapitanka je v noči na soboto izgubila živce in zaplula naravnost v luko ter pri tem skoraj poškodovala plovilo finančne policije, ki ji je preprečevalo privez. Migrante so nato izkrcali, kapitanko pa aretirali. Kapitanka Carola Rachete je zdaj osumljena številnih kaznivih dejanj, zaradi katerih jo morda čaka zapor in do 50 tisoč evrov globe. Ampak zadeva še zdaleč ni preprosta.
Pojasnjuje Janko Petrovec:
“Prvo jabolko spora je doktrina italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o “zaprtih pristaniščih”. Večkrat smo poročali, da je to stališče politično in ga ne podpira noben konkreten zakon – pa ga evropski partnerji kljub temu tolerirajo.”
“Drugi problem je Salvinijevo stališče, da naj bi ladje, ki rešujejo migrante, le te odvažale nazaj v Libijo. Toda Svet Evrope, Evropska komisija in Mednarodna pomorska organizacija ponavljajo, da pristanišča v Libiji niso varna.”
“Tretji problem je novi Salvinijev protimigrantski zakon, ki predvideva zasoljene kazni za vse, ki bi migrante nepooblaščeno vozili v Italijo. Nad tem zakonom že visi sum, da je neustaven.”
“Četrta stvar, je dejstvo, da mora biti nacionalna zakonodaja vedno podrejena mednarodnim sporazumom, ki jih je neka država podpisala. Italija torej ne more sprejemati zakonov, ki bi bili v nasprotju s konvencijami, katerih podpisnica je.“
Janko Petrovec: “Rešitev mora nujno biti evropska. Preostale države sledijo strategiji, da so migranti problem vstopnih držav, kot so Italija, Grčija in Španija.” Problem je dublinski sporazum, ki vstopnim državam narekuje, da morajo same poskrbeti za migrante. “Meddržavno razdeljevanje migrantov s stisnjenimi zobmi pri vsakem posamičnem primeru humanitarne ladje problema ne bo rešilo – zlasti zato, ker več kot 90 odstotkov novih migrantov v državo ne pride tako, da bi jih na odprtem morju rešili humanitarci, ampak samostojno ali preko rešitve na italijanske vojne ladje.”
“Nujno bi bilo torej doseči nov evropski dogovor – a zato so potrebna pogajanja, ki jih minister Salvini – ki je manjkal na šestih od sedmih tematskih srečanj notranjih ministrov Evrope v zadnjem letu – očitno zavrača. Navzven kaže mišice, kot da bi hotel boljši položaj Italije izsiliti – toda politično gledano migrantsko krizo še naprej potrebuje, saj ravno okoli nje gradi svoj volilni konsenz.”
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Neveljaven email naslov