Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Zadnji incident je precej jasen – če obnovimo zgodbo: 12. junija so rešili 53 migrantov, Tripolis v Libiji jim je ponudil pristanišče, kar je kapitanka zavrnila. Druge države dovoljenja niso dale, kljub temu je ladja odplula proti Lampedusi, kjer je dva tedna čakala na robu teritorialnih voda, dokler ni nazadnje sredi prejšnjega tedna vplula v italijanske vode. Čeprav je konec tedna pet evropskih držav pokazalo pripravljenost na sprejem migrantov, se ni zgodilo nič. Kapitanka je v noči na soboto izgubila živce in zaplula naravnost v luko ter pri tem skoraj poškodovala plovilo finančne policije, ki ji je preprečevalo privez. Migrante so nato izkrcali, kapitanko pa aretirali. Kapitanka Carola Rachete je zdaj osumljena številnih kaznivih dejanj, zaradi katerih jo morda čaka zapor in do 50 tisoč evrov globe. Ampak zadeva še zdaleč ni preprosta.
Pojasnjuje Janko Petrovec:
“Prvo jabolko spora je doktrina italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o “zaprtih pristaniščih”. Večkrat smo poročali, da je to stališče politično in ga ne podpira noben konkreten zakon – pa ga evropski partnerji kljub temu tolerirajo.”
“Drugi problem je Salvinijevo stališče, da naj bi ladje, ki rešujejo migrante, le te odvažale nazaj v Libijo. Toda Svet Evrope, Evropska komisija in Mednarodna pomorska organizacija ponavljajo, da pristanišča v Libiji niso varna.”
“Tretji problem je novi Salvinijev protimigrantski zakon, ki predvideva zasoljene kazni za vse, ki bi migrante nepooblaščeno vozili v Italijo. Nad tem zakonom že visi sum, da je neustaven.”
“Četrta stvar, je dejstvo, da mora biti nacionalna zakonodaja vedno podrejena mednarodnim sporazumom, ki jih je neka država podpisala. Italija torej ne more sprejemati zakonov, ki bi bili v nasprotju s konvencijami, katerih podpisnica je.“
Janko Petrovec: “Rešitev mora nujno biti evropska. Preostale države sledijo strategiji, da so migranti problem vstopnih držav, kot so Italija, Grčija in Španija.” Problem je dublinski sporazum, ki vstopnim državam narekuje, da morajo same poskrbeti za migrante. “Meddržavno razdeljevanje migrantov s stisnjenimi zobmi pri vsakem posamičnem primeru humanitarne ladje problema ne bo rešilo – zlasti zato, ker več kot 90 odstotkov novih migrantov v državo ne pride tako, da bi jih na odprtem morju rešili humanitarci, ampak samostojno ali preko rešitve na italijanske vojne ladje.”
“Nujno bi bilo torej doseči nov evropski dogovor – a zato so potrebna pogajanja, ki jih minister Salvini – ki je manjkal na šestih od sedmih tematskih srečanj notranjih ministrov Evrope v zadnjem letu – očitno zavrača. Navzven kaže mišice, kot da bi hotel boljši položaj Italije izsiliti – toda politično gledano migrantsko krizo še naprej potrebuje, saj ravno okoli nje gradi svoj volilni konsenz.”
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Zadnji incident je precej jasen – če obnovimo zgodbo: 12. junija so rešili 53 migrantov, Tripolis v Libiji jim je ponudil pristanišče, kar je kapitanka zavrnila. Druge države dovoljenja niso dale, kljub temu je ladja odplula proti Lampedusi, kjer je dva tedna čakala na robu teritorialnih voda, dokler ni nazadnje sredi prejšnjega tedna vplula v italijanske vode. Čeprav je konec tedna pet evropskih držav pokazalo pripravljenost na sprejem migrantov, se ni zgodilo nič. Kapitanka je v noči na soboto izgubila živce in zaplula naravnost v luko ter pri tem skoraj poškodovala plovilo finančne policije, ki ji je preprečevalo privez. Migrante so nato izkrcali, kapitanko pa aretirali. Kapitanka Carola Rachete je zdaj osumljena številnih kaznivih dejanj, zaradi katerih jo morda čaka zapor in do 50 tisoč evrov globe. Ampak zadeva še zdaleč ni preprosta.
Pojasnjuje Janko Petrovec:
“Prvo jabolko spora je doktrina italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o “zaprtih pristaniščih”. Večkrat smo poročali, da je to stališče politično in ga ne podpira noben konkreten zakon – pa ga evropski partnerji kljub temu tolerirajo.”
“Drugi problem je Salvinijevo stališče, da naj bi ladje, ki rešujejo migrante, le te odvažale nazaj v Libijo. Toda Svet Evrope, Evropska komisija in Mednarodna pomorska organizacija ponavljajo, da pristanišča v Libiji niso varna.”
“Tretji problem je novi Salvinijev protimigrantski zakon, ki predvideva zasoljene kazni za vse, ki bi migrante nepooblaščeno vozili v Italijo. Nad tem zakonom že visi sum, da je neustaven.”
“Četrta stvar, je dejstvo, da mora biti nacionalna zakonodaja vedno podrejena mednarodnim sporazumom, ki jih je neka država podpisala. Italija torej ne more sprejemati zakonov, ki bi bili v nasprotju s konvencijami, katerih podpisnica je.“
Janko Petrovec: “Rešitev mora nujno biti evropska. Preostale države sledijo strategiji, da so migranti problem vstopnih držav, kot so Italija, Grčija in Španija.” Problem je dublinski sporazum, ki vstopnim državam narekuje, da morajo same poskrbeti za migrante. “Meddržavno razdeljevanje migrantov s stisnjenimi zobmi pri vsakem posamičnem primeru humanitarne ladje problema ne bo rešilo – zlasti zato, ker več kot 90 odstotkov novih migrantov v državo ne pride tako, da bi jih na odprtem morju rešili humanitarci, ampak samostojno ali preko rešitve na italijanske vojne ladje.”
“Nujno bi bilo torej doseči nov evropski dogovor – a zato so potrebna pogajanja, ki jih minister Salvini – ki je manjkal na šestih od sedmih tematskih srečanj notranjih ministrov Evrope v zadnjem letu – očitno zavrača. Navzven kaže mišice, kot da bi hotel boljši položaj Italije izsiliti – toda politično gledano migrantsko krizo še naprej potrebuje, saj ravno okoli nje gradi svoj volilni konsenz.”
Ravno takrat, ko se bodo Slovenci vozili na zdaj že tradicionalno praznovanje novega leta v Beograd, bodo po nedavnih volitvah protestniki po napovedih množično blokirali promet. Če se bodo oboževalci norih zabav že uspeli prebiti do najbolj razvpitih prizorišč na Savi, jih bodo tam pričakali roji komarjev. Pa še kakšno neprostovoljno plavanje jih utegne doleteti, splavi na Savi se v zadnjem času potapljajo drug za drugim.
Z našo berlinsko dopisnico Majo Derčar se spomnimo, da je prav sever Nemčije domovina novoletnih drevesc in da so Nemci razočarani nad slabimi rezultati svojih najstnikov v mednarodnih primerjavah pismenosti in matematike, skrbi pa jih tudi grožnja terorizma med prazniki. Na Poljskem poleg aktualnega političnega preobrata družboslovce navdušuje naglo naraščanje splošnega zanimanja za politiko. Ves mesec pred volitvami in po njih so ljudje kampanjo in seje spremljali kar v popolnoma zasedenih kinodvoranah.
V tednu, ko pridne otroke obiskuje Miklavž, se v Vatikanu zdi, da so več dela z obiski imeli parklji. Že nekaj let se v Vatikanu odvija afera, kjer je glavni akter eden izmed kardinalov. Ta naj bi s svojo zaupnico in s pomočjo še osmih "sodelavcev" odtujil več sto milijonov evrov, ki so jih Vatikanu darovali verniki. Vatikansko sodišče, ki prvič v zgodovini vodi primer zoper enega izmed kardinalov, bo svojo odločitev sprejelo predvidoma konec naslednjega tedna. Vendar primer sodišča ne moti italijanske priprave na decembrske praznike, ki jih Italijani tradicionalno obhajajo s svojimi domačimi.
Slovenska pobuda za natančnejše označevanje izvora medu je na dolgi in ovinkasti poti do morebitne končne direktive, o njej so te dni razpravljali tudi na enem izmed odborov v Evropskem parlamentu. V Bruslju pa so že zelo natančni podatki o navzočnosti tako imenovanih večnih kemikalij v pitni vodi. Voda, zrak in okolje bodo tudi v ospredju razprav na svetovnem podnebnem vrhu COP 28 v Dubaju v Združenih arabskih emiratih. S kakšnimi izhodišči je tam Evropska unija?
Z dopisnico, ki nas je kot posebna poročevalka obveščala o izraelsko-palestinski tragediji, poleg Bližnjega vzhoda obiščemo še Avstralijo, kjer je posnela dokumentarec o naših izseljencih, pa Mjanmar oz. nekdanjo Burmo, kjer v igralnicah straši in razsaja kitajska mafija, ter Indijo, ki bo kmalu dosegla takšno število prebivalcev, da bo že vsak peti Zemljan njen državljan.
Pri severnih sosedih se v zadnjem času soočajo z vse več antisemitizma. Tudi zato je avstrijska vlada napovedala reformo protinacističnega zakona, ki vključuje večje kazni za prekrške. V Avstriji se spopadajo tudi z eno najvišjih stopenj inflacije v EU, stopnja tvegane revščine je visoka, nihče pa ne ve, kaj bo prinesla zima.
Medtem ko je Slovenija tik pred Martinovo soboto zaskrbljena zaradi alkohola, Hrvate obliva zona zaradi tveganega pitja brezalkoholnih pijač; opekline v grlu ali dvanajsterniku je po zaužitju moralo zdraviti kar nekaj gostov na Reki, v Zagrebu, Varaždinu, Splitu in Slunju. Še bolj pa davkoplačevalce iz naše južne sosede peklijo neresnosti pri sodnem procesu v veleaferi Agrokor in škandaloznem izigravanju pri porabi že dodeljenih evropskih sredstev.
Okroglo leto pred ameriškimi predsedniškimi volitvami se z washingtonskim dopisnikom sprašujemo o usodnosti naglega padca priljubljenosti 80-letnega Joeja Bidna, med drugim tudi o tem, ali se je v milijardni vreči ameriške vojaške pomoči Ukrajini in Izraelu že začelo kazati dno …
Pravkar se je vrnil z zavite poti od Srbije prek Kosova do Albanije in nazaj. Vmes je rekordna tretja zaporedna srbska vlada pod vodstvom Ane Brnabič spet praznovala svojo prvo obletnico, na Kosovu sta se dokončno izoblikovala dva nasprotna srbska tabora, najuspešnejša kandidatka za novo članico EU Črna gora pa je po štirih mesecih le uspela sestaviti novo vladno koalicijo, iz kar enajstih različnih strank.
Frankfurtski knjižni sejem s Slovenijo kot letošnjo častno gostjo, nemško doživljanje izraelsko-palestinske tragedije, poljske volitve z analizo izkupička in povsem novo delovno okolje. To so bistvene iztočnice za pogovor z našo novo berlinsko dopisnico Majo Derčar.
Poletne poplave Belgiji niso prizanesle že pred dvema letoma; sanacija bo tudi tam draga in dolgotrajna. Medtem pa v njeni severni soseščini, na Nizozemskem, že mesec dni pred novembrskimi volitvami vse kaže na odplavljanje nekaterih znanih politikov: dolgoletni premier Mark Rutte je že napovedal svoj umik iz politike in sploh ne bo kandidiral.
Italija je še vedno ena glavnih vstopnih točk za begunce, po novem dogovoru pa bodo članice Evropske unije, ki se bodo znašle pred velikim migracijskim pritiskom, lahko zahtevale solidarnostno in finančno pomoč, s premestitvijo migrantov v druge članice povezave vred. Tudi v Vatikanu je ta mesec pestro dogajanje, saj papež gosti pomembno škofovsko sinodo, kmalu pa bodo tradicionalno za en oktobrski dan turistom na ogled ponudili starodavne katakombe.
Na Hrvaškem se večina veseli znižanja cen živilskih košaric za nekaj evrov, medtem pa nekaj nedotakljivih posameznikov mirno obrača milijone: včasih pozabijo plačati davke na donosne posle, najraje pa imajo nezakonite gradnje razkošnih jadranskih vil … in ker jih ščiti sam vrh izvršilne oblasti, je potem res čudno, da se za mesto direktorja organov pregona najhujšega kriminala noče nihče potegovati? O hrvaškem vsakdanjiku po končani glavni sezoni poroča Tanja Borčič Bernard.
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku so se na začetku tedna na 78. zasedanju Generalne skupščine ZN zbrali svetovni voditelji. Naš ameriški dopisnik razlaga, kaj je in še bo najbolj zaznamovalo tokratno zasedanje in kaj je prineslo izredno zasedanje Varnostnega sveta, katerega nestalna članica bo kmalu tudi Slovenija. Kako so si vloge na stalnem predstavništvu pri OZN razdelili naši diplomati in kaj je novega v ‘gerontološki vojni’ med Bidnom in Trumpom?
Ob začetku šolskega leta v Avstriji, kjer se pouk začne nekoliko pozneje kot pri nas, kličemo našo dopisnico Petro Kos Gnamuš. Kako se je v učilnicah na Koroškem prve dni novega šolskega leta obnesel šolski robot? Kkako se spopadajo z eno najvišjih inflacij v Evropski uniji? Zakaj Avstrija še vedno vztraja s poostrenim nadzorom na mejah? In o aferi Kurz, ki po dveh letih še ni dobila epiloga.
Slabo leto pred evropskimi volitvami se bo komisija osvežila z vsaj dvema novima komisarjema iz Bolgarije in Nizozemske, morda bodo zamenjali finsko in dansko komisarko.
Z azijsko dopisnico Karmen Švegl o tem, kakšne so razmere v ribji industriji po Fukušimi in kako zdrav je še pravi japonski suši. Pojasnjuje, zakaj je Okinava, na kateri se mudijo slovenski košarkarji, tako posebna in pomembna za Japonsko. Razloži, kateri so glavni razlogi, da Slovenija na Filipinih odpira konzulat, govori pa tudi o tem, kako močna velesila je v resnici Kitajska in kaj to pomeni za regijo in svet.
V Srbiji se že vneto pripravljajo na prvi dan novega šolskega leta. Ta bo namreč prvi po strelskih pohodih, zato bo varnost še bolj na očeh javnosti, ki sicer še vedno protestira vsako soboto. Naš dopisnik z Balkana redno spremlja očitno dolgotrajne povolilne peripetije v Črni gori, kjer v ozadju pomembno vlogo igrata tudi srbski predsednik Vučić in nedavno poraženi dolgoletni predsednik Djukanović. Poleg tega se Boštjan Anžin že pripravlja na vnovičen vrh Brdo–Brioni, ki bo čez dva tedna v Skopju najverjetneje v ospredje postavil težave Severne Makedonije z Bolgarijo in Kosova s Srbijo.
V zadnjih letih je osip iz nemške cerkve ogromen, letos celo rekorden. Iz katoliške cerkve izstopa več kot pol milijona vernikov. Podobno se dogaja tudi v protestantski cerkvi. Berlin sicer v zadnjih letih obvladujejo štirje bližnjevzhodni kriminalni klani, ki obstajajo že od 90. let prejšnjega stoletja. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je podala predlog, da se pripadnike teh klanov izžene iz države. Med Nemci tako poteka burna razprava, če je to protiustavno ali ne. Uzakonili so še prelomni zakon delne legalizacije marihuane. Ekspodiral je nemški nepremičninski trg. Stanovanj ni mogoče najti, cene so visoke, v primerjavi z evropskimi mesti nižje, a berlinske plače so bistveno nižje kot na Bavarskem in v Hamburgu. Najemopogodbe večinoma podpišejo za neomejen čas, pri čemer je lastniških stanovanj manj kot 20 odstotkov.
Naša hrvaška dopisnica je na svoji koži občutila zdaj že nekoliko izčiščeno sliko letošnje turistične sezone. Počasi se že razgrinjajo tudi smernice hrvaškega turizma za naslednje poletje, medtem pa se tudi južni sosedje ukvarjajo s poplavami, ki so se jim sicer skoraj popolnoma izognili; delno po sreči, delno pa tudi zaradi dobrega načrtovanja nasipov in poplavnih ravnic.
Neveljaven email naslov