Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Janko Petrovec, Rim

02.07.2019

V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.

Zadnji incident je precej jasen – če obnovimo zgodbo: 12. junija so rešili 53 migrantov, Tripolis v Libiji jim je ponudil pristanišče, kar je kapitanka zavrnila. Druge države dovoljenja niso dale, kljub temu je ladja odplula proti Lampedusi, kjer je dva tedna čakala na robu teritorialnih voda, dokler ni nazadnje sredi prejšnjega tedna vplula v italijanske vode. Čeprav je konec tedna pet evropskih držav pokazalo pripravljenost na sprejem migrantov, se ni zgodilo nič. Kapitanka je v noči na soboto izgubila živce in zaplula naravnost v luko ter pri tem skoraj poškodovala plovilo finančne policije, ki ji je preprečevalo privez. Migrante so nato izkrcali, kapitanko pa aretirali. Kapitanka Carola Rachete je zdaj osumljena številnih kaznivih dejanj, zaradi katerih jo morda čaka zapor in do 50 tisoč evrov globe. Ampak zadeva še zdaleč ni preprosta.

Pojasnjuje Janko Petrovec:

Prvo jabolko spora je doktrina italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o “zaprtih pristaniščih”. Večkrat smo poročali, da je to stališče politično in ga ne podpira noben konkreten zakon – pa ga evropski partnerji kljub temu tolerirajo.

Drugi problem je Salvinijevo stališče, da naj bi ladje, ki rešujejo migrante, le te odvažale nazaj v Libijo. Toda Svet Evrope, Evropska komisija in Mednarodna pomorska organizacija ponavljajo, da pristanišča v Libiji niso varna.

Tretji problem je novi Salvinijev protimigrantski zakon, ki predvideva zasoljene kazni za vse, ki bi migrante nepooblaščeno vozili v Italijo. Nad tem zakonom že visi sum, da je neustaven.

Četrta stvar, je dejstvo, da mora biti nacionalna zakonodaja vedno podrejena mednarodnim sporazumom, ki jih je neka država podpisala. Italija torej ne more sprejemati zakonov, ki bi bili v nasprotju s konvencijami, katerih podpisnica je.

Janko Petrovec: “Rešitev mora nujno biti evropska. Preostale države sledijo strategiji, da so migranti problem vstopnih držav, kot so Italija, Grčija in Španija.” Problem je dublinski sporazum, ki vstopnim državam narekuje, da morajo same poskrbeti za migrante. “Meddržavno razdeljevanje migrantov s stisnjenimi zobmi pri vsakem posamičnem primeru humanitarne ladje problema ne bo rešilo – zlasti zato, ker več kot 90 odstotkov novih migrantov v državo ne pride tako, da bi jih na odprtem morju rešili humanitarci, ampak samostojno ali preko rešitve na italijanske vojne ladje.”

Nujno bi bilo torej doseči nov evropski dogovor – a zato so potrebna pogajanja, ki jih minister Salvini – ki je manjkal na šestih od sedmih tematskih srečanj notranjih ministrov Evrope v zadnjem letu – očitno zavrača. Navzven kaže mišice, kot da bi hotel boljši položaj Italije izsiliti – toda politično gledano migrantsko krizo še naprej potrebuje, saj ravno okoli nje gradi svoj volilni konsenz.”


18. vzporednik

793 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Janko Petrovec, Rim

02.07.2019

V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.

Zadnji incident je precej jasen – če obnovimo zgodbo: 12. junija so rešili 53 migrantov, Tripolis v Libiji jim je ponudil pristanišče, kar je kapitanka zavrnila. Druge države dovoljenja niso dale, kljub temu je ladja odplula proti Lampedusi, kjer je dva tedna čakala na robu teritorialnih voda, dokler ni nazadnje sredi prejšnjega tedna vplula v italijanske vode. Čeprav je konec tedna pet evropskih držav pokazalo pripravljenost na sprejem migrantov, se ni zgodilo nič. Kapitanka je v noči na soboto izgubila živce in zaplula naravnost v luko ter pri tem skoraj poškodovala plovilo finančne policije, ki ji je preprečevalo privez. Migrante so nato izkrcali, kapitanko pa aretirali. Kapitanka Carola Rachete je zdaj osumljena številnih kaznivih dejanj, zaradi katerih jo morda čaka zapor in do 50 tisoč evrov globe. Ampak zadeva še zdaleč ni preprosta.

Pojasnjuje Janko Petrovec:

Prvo jabolko spora je doktrina italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o “zaprtih pristaniščih”. Večkrat smo poročali, da je to stališče politično in ga ne podpira noben konkreten zakon – pa ga evropski partnerji kljub temu tolerirajo.

Drugi problem je Salvinijevo stališče, da naj bi ladje, ki rešujejo migrante, le te odvažale nazaj v Libijo. Toda Svet Evrope, Evropska komisija in Mednarodna pomorska organizacija ponavljajo, da pristanišča v Libiji niso varna.

Tretji problem je novi Salvinijev protimigrantski zakon, ki predvideva zasoljene kazni za vse, ki bi migrante nepooblaščeno vozili v Italijo. Nad tem zakonom že visi sum, da je neustaven.

Četrta stvar, je dejstvo, da mora biti nacionalna zakonodaja vedno podrejena mednarodnim sporazumom, ki jih je neka država podpisala. Italija torej ne more sprejemati zakonov, ki bi bili v nasprotju s konvencijami, katerih podpisnica je.

Janko Petrovec: “Rešitev mora nujno biti evropska. Preostale države sledijo strategiji, da so migranti problem vstopnih držav, kot so Italija, Grčija in Španija.” Problem je dublinski sporazum, ki vstopnim državam narekuje, da morajo same poskrbeti za migrante. “Meddržavno razdeljevanje migrantov s stisnjenimi zobmi pri vsakem posamičnem primeru humanitarne ladje problema ne bo rešilo – zlasti zato, ker več kot 90 odstotkov novih migrantov v državo ne pride tako, da bi jih na odprtem morju rešili humanitarci, ampak samostojno ali preko rešitve na italijanske vojne ladje.”

Nujno bi bilo torej doseči nov evropski dogovor – a zato so potrebna pogajanja, ki jih minister Salvini – ki je manjkal na šestih od sedmih tematskih srečanj notranjih ministrov Evrope v zadnjem letu – očitno zavrača. Navzven kaže mišice, kot da bi hotel boljši položaj Italije izsiliti – toda politično gledano migrantsko krizo še naprej potrebuje, saj ravno okoli nje gradi svoj volilni konsenz.”


21.03.2017

Boštjan Anžin, Beograd

Boštjan Anžin iz Beograda o predsedniški kampanji v Srbiji in nadaljevanju politične krize v Makedoniji.


14.03.2017

Polona Fijavž, Berlin

Polona Fijavž iz Berlina o srečanju Merklove in Trumpa, spremembah na političnem parketu, ki jih je s svojo vrnitvijo v nemško politiko prinesel Martin Schulz in o dresdenski umetniški instalaciji, ki dviga veliko prahu.


07.03.2017

Edvard Žitnik, New York

V 18. vzporedniku Edvard Žitnik iz New Yorka o manjšemu številu turistov, Obami in Lou Reedu.


28.02.2017

Nina Kojima, London

V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Nina Kojima, ki se, tako kot večina priseljencev v Veliko Britanijo, trenutno ukvarja predvsem s tem, kakšen bo status njene družine po Brexitu. V zvezi s tem je še veliko nejasnosti, tudi datum začetka pogajanj še ni znan. “Evropejci bodo lahko po Brexitu na Otok prihajali le začasno, pišejo mediji.”


21.02.2017

Karmen Švegl, Carigrad

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


14.02.2017

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


07.02.2017

Janko Petrovec, Rim

Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.


31.01.2017

Uroš Lipušček, Peking

Ravno ob vstopu v kitajsko leto petelina, ki bo trajalo skoraj 13 mesecev, se bomo o stremljenju Kitajcev in delovanju Kitajske pogovarjali z Urošem Lipuščkom iz Pekinga.


24.01.2017

Petra Kos Gnamuš

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


17.01.2017

Erika Štular, Bruselj

Iz Bruslja se oglaša Erika Štular!


10.01.2017

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Če se pri nas po novem nevzdržen mraz začenja že pri nekaj stopinjah pod ničlo, Rusi še vedno vztrajajo: soliden mraz se začne pri minus 17. Na božični večer minulo soboto so imeli od minus 35 do minus 50 stopinj Celzija.


03.01.2017

Boštjan Anžin, Beograd

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


27.12.2016

Polona Fijavž, Nemčija

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


20.12.2016

Nina Kojima, London

Poklicali smo londonsko dopisnico Nino Kojima.


13.12.2016

Tanja Borčič Bernard

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


06.12.2016

Edvard Žitnik, New York

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


29.11.2016

Janko Petrovec, Rim

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


22.11.2016

Boštjan Anžin, Beograd

Iz Srbije se oglaša dopisnik Boštjan Anžin


15.11.2016

Matjaž Trošt, Bruselj

V 18. vzporednik se oglaša Matjaž Trošt, dopisnik iz Bruslja. avtor: Anja Hlača Ferjančič


08.11.2016

Karmen Švegl, Turčija

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


Stran 20 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov