Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Zadnji incident je precej jasen – če obnovimo zgodbo: 12. junija so rešili 53 migrantov, Tripolis v Libiji jim je ponudil pristanišče, kar je kapitanka zavrnila. Druge države dovoljenja niso dale, kljub temu je ladja odplula proti Lampedusi, kjer je dva tedna čakala na robu teritorialnih voda, dokler ni nazadnje sredi prejšnjega tedna vplula v italijanske vode. Čeprav je konec tedna pet evropskih držav pokazalo pripravljenost na sprejem migrantov, se ni zgodilo nič. Kapitanka je v noči na soboto izgubila živce in zaplula naravnost v luko ter pri tem skoraj poškodovala plovilo finančne policije, ki ji je preprečevalo privez. Migrante so nato izkrcali, kapitanko pa aretirali. Kapitanka Carola Rachete je zdaj osumljena številnih kaznivih dejanj, zaradi katerih jo morda čaka zapor in do 50 tisoč evrov globe. Ampak zadeva še zdaleč ni preprosta.
Pojasnjuje Janko Petrovec:
“Prvo jabolko spora je doktrina italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o “zaprtih pristaniščih”. Večkrat smo poročali, da je to stališče politično in ga ne podpira noben konkreten zakon – pa ga evropski partnerji kljub temu tolerirajo.”
“Drugi problem je Salvinijevo stališče, da naj bi ladje, ki rešujejo migrante, le te odvažale nazaj v Libijo. Toda Svet Evrope, Evropska komisija in Mednarodna pomorska organizacija ponavljajo, da pristanišča v Libiji niso varna.”
“Tretji problem je novi Salvinijev protimigrantski zakon, ki predvideva zasoljene kazni za vse, ki bi migrante nepooblaščeno vozili v Italijo. Nad tem zakonom že visi sum, da je neustaven.”
“Četrta stvar, je dejstvo, da mora biti nacionalna zakonodaja vedno podrejena mednarodnim sporazumom, ki jih je neka država podpisala. Italija torej ne more sprejemati zakonov, ki bi bili v nasprotju s konvencijami, katerih podpisnica je.“
Janko Petrovec: “Rešitev mora nujno biti evropska. Preostale države sledijo strategiji, da so migranti problem vstopnih držav, kot so Italija, Grčija in Španija.” Problem je dublinski sporazum, ki vstopnim državam narekuje, da morajo same poskrbeti za migrante. “Meddržavno razdeljevanje migrantov s stisnjenimi zobmi pri vsakem posamičnem primeru humanitarne ladje problema ne bo rešilo – zlasti zato, ker več kot 90 odstotkov novih migrantov v državo ne pride tako, da bi jih na odprtem morju rešili humanitarci, ampak samostojno ali preko rešitve na italijanske vojne ladje.”
“Nujno bi bilo torej doseči nov evropski dogovor – a zato so potrebna pogajanja, ki jih minister Salvini – ki je manjkal na šestih od sedmih tematskih srečanj notranjih ministrov Evrope v zadnjem letu – očitno zavrača. Navzven kaže mišice, kot da bi hotel boljši položaj Italije izsiliti – toda politično gledano migrantsko krizo še naprej potrebuje, saj ravno okoli nje gradi svoj volilni konsenz.”
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Zadnji incident je precej jasen – če obnovimo zgodbo: 12. junija so rešili 53 migrantov, Tripolis v Libiji jim je ponudil pristanišče, kar je kapitanka zavrnila. Druge države dovoljenja niso dale, kljub temu je ladja odplula proti Lampedusi, kjer je dva tedna čakala na robu teritorialnih voda, dokler ni nazadnje sredi prejšnjega tedna vplula v italijanske vode. Čeprav je konec tedna pet evropskih držav pokazalo pripravljenost na sprejem migrantov, se ni zgodilo nič. Kapitanka je v noči na soboto izgubila živce in zaplula naravnost v luko ter pri tem skoraj poškodovala plovilo finančne policije, ki ji je preprečevalo privez. Migrante so nato izkrcali, kapitanko pa aretirali. Kapitanka Carola Rachete je zdaj osumljena številnih kaznivih dejanj, zaradi katerih jo morda čaka zapor in do 50 tisoč evrov globe. Ampak zadeva še zdaleč ni preprosta.
Pojasnjuje Janko Petrovec:
“Prvo jabolko spora je doktrina italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o “zaprtih pristaniščih”. Večkrat smo poročali, da je to stališče politično in ga ne podpira noben konkreten zakon – pa ga evropski partnerji kljub temu tolerirajo.”
“Drugi problem je Salvinijevo stališče, da naj bi ladje, ki rešujejo migrante, le te odvažale nazaj v Libijo. Toda Svet Evrope, Evropska komisija in Mednarodna pomorska organizacija ponavljajo, da pristanišča v Libiji niso varna.”
“Tretji problem je novi Salvinijev protimigrantski zakon, ki predvideva zasoljene kazni za vse, ki bi migrante nepooblaščeno vozili v Italijo. Nad tem zakonom že visi sum, da je neustaven.”
“Četrta stvar, je dejstvo, da mora biti nacionalna zakonodaja vedno podrejena mednarodnim sporazumom, ki jih je neka država podpisala. Italija torej ne more sprejemati zakonov, ki bi bili v nasprotju s konvencijami, katerih podpisnica je.“
Janko Petrovec: “Rešitev mora nujno biti evropska. Preostale države sledijo strategiji, da so migranti problem vstopnih držav, kot so Italija, Grčija in Španija.” Problem je dublinski sporazum, ki vstopnim državam narekuje, da morajo same poskrbeti za migrante. “Meddržavno razdeljevanje migrantov s stisnjenimi zobmi pri vsakem posamičnem primeru humanitarne ladje problema ne bo rešilo – zlasti zato, ker več kot 90 odstotkov novih migrantov v državo ne pride tako, da bi jih na odprtem morju rešili humanitarci, ampak samostojno ali preko rešitve na italijanske vojne ladje.”
“Nujno bi bilo torej doseči nov evropski dogovor – a zato so potrebna pogajanja, ki jih minister Salvini – ki je manjkal na šestih od sedmih tematskih srečanj notranjih ministrov Evrope v zadnjem letu – očitno zavrača. Navzven kaže mišice, kot da bi hotel boljši položaj Italije izsiliti – toda politično gledano migrantsko krizo še naprej potrebuje, saj ravno okoli nje gradi svoj volilni konsenz.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kljub temu, da je vročina nekoliko popustila, pa so odnosi med Slovenijo in Hrvaško precej razgreti. Pravzaprav spominjajo na teniško igro - "če je včeraj kazalo, da so Hrvati v prednosti, je danes z imenovanjem novega arbitra sledil 'spin' Slovenije." Pričakovati je, da bo Sabor sicer izglasoval odločni ne nadaljevanju arbitražnega postopka, "Hrvati pa tudi že iščejo izhodno strategijo. Večernji list navaja primere, ko se je država umaknila iz postopka arbitraže, denimo v primeru Filipinov in Kitajske. Precej odmeva tudi potrditev drugačnih cen za turiste in hrvaške državljane; cene naj bi bile za domačine med 20 in 22 odstotkov oziroma za razliko plačanega davka nižje od tistih, ki so denimo navedene na jedilnih listih. V Zagrebu pa se pogovarjajo o prednosti pri zaposlovanju družinskih članov kot novih voznikov avtobusov in tramvajev.
Prah okoli nesreče letala Germanwings, ker je sopilot letalo domnevno nalašč strmoglavil se še ni čisto polegel. Nasprotno, zdaj se Lufthansa pogaja s sorodniki okoli odškodnin. Sorodniki s ponujenim zneskom 25 tisoč evrov za odškodnino ene žrtve niso zadovoljni. Napovedujejo pa tudi dodatne teste za pilote. “V preiskavah so ugotovili, da nekateri piloti komercialnih letalskih družb, sploh niso opravili psiholoških testov,” pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Tudi nemška politika do Grčije in njenih težav se še ni ohladila. Napetost narašča predvsem med kanclerko Angelo Merkel in finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom.
Mala poletna porcija mešanega na žaru: od ukrajinske do ruske parlamentarne zakonodaje in od ukrajinskih mafijskih obračunov do ruskih predpriprav na Svetovno nogometno prvenstvo 2018.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Po petkovem prvem oglašanju z otočka Lampedusa smo v 18. vzporedniku sklenili njene vtise in spoznanja o življenju domačinov in prebežnikov.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov