Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Število beguncev na grških otokih je vse večje, prvič po julijskih parlamentarnih volitvah in ustoličenju nove vlade je Grčijo zajel večji stavkovni val, protesti se vrstijo tudi zaradi krnitve avtonomije univerz in spreminjanja ene najbolj uporniških in odprtih četrti Aten, Exarchie.
“Moje pogosto vprašanje sogovornikom v Atenah je, kako to, da so Grki znova izvolili tako politično kot ekonomsko povsem jasno desno usmerjeno vlado. Največkrat slišim odgovore, da jih je Siriza z Aleksisom Ciprasom na čelu razočarala, saj je delovala povsem enako kot vse vlade doslej.”
Izredno odmeven je sodni proces proti skrajno desničarski stranki Zlata zora, njenim članom in poslancem, ki so jih povezovali z različnimi nasilnimi dejanji in celo umori. Proces proti članom stranke, ki je delovala odkrito ksenofobno, rasistično in antisemitsko, se je začel že leta 2015, zdaj prehaja v ključno obdobje. “Skrajna politična stranka Zlata zora se je z deljenjem zastonj hrane samo za Grke in drugimi izključevalnimi potezami utrjevala predvsem na plečih razočaranih in brezposelnih Grkov,” ugotavlja Katja Lihtenvalner, ki že nekaj let živi v Atenah in podrobno spremlja sojenje.
Nova vlada premierja Micotakisa je stopila v velike čevlje tudi pri migrantskem vprašanju, ta teden smo večkrat poročali predvsem o nečloveških razmerah na Lezbosu, grškem otoku, ki je že od vsega začetka krize najbolj na udaru. Vlada namerava pospešiti tudi procese deportacij. Do konca naslednjega leta želijo deportirati vsaj 10 tisoč beguncev.
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Število beguncev na grških otokih je vse večje, prvič po julijskih parlamentarnih volitvah in ustoličenju nove vlade je Grčijo zajel večji stavkovni val, protesti se vrstijo tudi zaradi krnitve avtonomije univerz in spreminjanja ene najbolj uporniških in odprtih četrti Aten, Exarchie.
“Moje pogosto vprašanje sogovornikom v Atenah je, kako to, da so Grki znova izvolili tako politično kot ekonomsko povsem jasno desno usmerjeno vlado. Največkrat slišim odgovore, da jih je Siriza z Aleksisom Ciprasom na čelu razočarala, saj je delovala povsem enako kot vse vlade doslej.”
Izredno odmeven je sodni proces proti skrajno desničarski stranki Zlata zora, njenim članom in poslancem, ki so jih povezovali z različnimi nasilnimi dejanji in celo umori. Proces proti članom stranke, ki je delovala odkrito ksenofobno, rasistično in antisemitsko, se je začel že leta 2015, zdaj prehaja v ključno obdobje. “Skrajna politična stranka Zlata zora se je z deljenjem zastonj hrane samo za Grke in drugimi izključevalnimi potezami utrjevala predvsem na plečih razočaranih in brezposelnih Grkov,” ugotavlja Katja Lihtenvalner, ki že nekaj let živi v Atenah in podrobno spremlja sojenje.
Nova vlada premierja Micotakisa je stopila v velike čevlje tudi pri migrantskem vprašanju, ta teden smo večkrat poročali predvsem o nečloveških razmerah na Lezbosu, grškem otoku, ki je že od vsega začetka krize najbolj na udaru. Vlada namerava pospešiti tudi procese deportacij. Do konca naslednjega leta želijo deportirati vsaj 10 tisoč beguncev.
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.
O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Neveljaven email naslov