Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Število beguncev na grških otokih je vse večje, prvič po julijskih parlamentarnih volitvah in ustoličenju nove vlade je Grčijo zajel večji stavkovni val, protesti se vrstijo tudi zaradi krnitve avtonomije univerz in spreminjanja ene najbolj uporniških in odprtih četrti Aten, Exarchie.
“Moje pogosto vprašanje sogovornikom v Atenah je, kako to, da so Grki znova izvolili tako politično kot ekonomsko povsem jasno desno usmerjeno vlado. Največkrat slišim odgovore, da jih je Siriza z Aleksisom Ciprasom na čelu razočarala, saj je delovala povsem enako kot vse vlade doslej.”
Izredno odmeven je sodni proces proti skrajno desničarski stranki Zlata zora, njenim članom in poslancem, ki so jih povezovali z različnimi nasilnimi dejanji in celo umori. Proces proti članom stranke, ki je delovala odkrito ksenofobno, rasistično in antisemitsko, se je začel že leta 2015, zdaj prehaja v ključno obdobje. “Skrajna politična stranka Zlata zora se je z deljenjem zastonj hrane samo za Grke in drugimi izključevalnimi potezami utrjevala predvsem na plečih razočaranih in brezposelnih Grkov,” ugotavlja Katja Lihtenvalner, ki že nekaj let živi v Atenah in podrobno spremlja sojenje.
Nova vlada premierja Micotakisa je stopila v velike čevlje tudi pri migrantskem vprašanju, ta teden smo večkrat poročali predvsem o nečloveških razmerah na Lezbosu, grškem otoku, ki je že od vsega začetka krize najbolj na udaru. Vlada namerava pospešiti tudi procese deportacij. Do konca naslednjega leta želijo deportirati vsaj 10 tisoč beguncev.
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Število beguncev na grških otokih je vse večje, prvič po julijskih parlamentarnih volitvah in ustoličenju nove vlade je Grčijo zajel večji stavkovni val, protesti se vrstijo tudi zaradi krnitve avtonomije univerz in spreminjanja ene najbolj uporniških in odprtih četrti Aten, Exarchie.
“Moje pogosto vprašanje sogovornikom v Atenah je, kako to, da so Grki znova izvolili tako politično kot ekonomsko povsem jasno desno usmerjeno vlado. Največkrat slišim odgovore, da jih je Siriza z Aleksisom Ciprasom na čelu razočarala, saj je delovala povsem enako kot vse vlade doslej.”
Izredno odmeven je sodni proces proti skrajno desničarski stranki Zlata zora, njenim članom in poslancem, ki so jih povezovali z različnimi nasilnimi dejanji in celo umori. Proces proti članom stranke, ki je delovala odkrito ksenofobno, rasistično in antisemitsko, se je začel že leta 2015, zdaj prehaja v ključno obdobje. “Skrajna politična stranka Zlata zora se je z deljenjem zastonj hrane samo za Grke in drugimi izključevalnimi potezami utrjevala predvsem na plečih razočaranih in brezposelnih Grkov,” ugotavlja Katja Lihtenvalner, ki že nekaj let živi v Atenah in podrobno spremlja sojenje.
Nova vlada premierja Micotakisa je stopila v velike čevlje tudi pri migrantskem vprašanju, ta teden smo večkrat poročali predvsem o nečloveških razmerah na Lezbosu, grškem otoku, ki je že od vsega začetka krize najbolj na udaru. Vlada namerava pospešiti tudi procese deportacij. Do konca naslednjega leta želijo deportirati vsaj 10 tisoč beguncev.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.
Neveljaven email naslov