Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Število beguncev na grških otokih je vse večje, prvič po julijskih parlamentarnih volitvah in ustoličenju nove vlade je Grčijo zajel večji stavkovni val, protesti se vrstijo tudi zaradi krnitve avtonomije univerz in spreminjanja ene najbolj uporniških in odprtih četrti Aten, Exarchie.
“Moje pogosto vprašanje sogovornikom v Atenah je, kako to, da so Grki znova izvolili tako politično kot ekonomsko povsem jasno desno usmerjeno vlado. Največkrat slišim odgovore, da jih je Siriza z Aleksisom Ciprasom na čelu razočarala, saj je delovala povsem enako kot vse vlade doslej.”
Izredno odmeven je sodni proces proti skrajno desničarski stranki Zlata zora, njenim članom in poslancem, ki so jih povezovali z različnimi nasilnimi dejanji in celo umori. Proces proti članom stranke, ki je delovala odkrito ksenofobno, rasistično in antisemitsko, se je začel že leta 2015, zdaj prehaja v ključno obdobje. “Skrajna politična stranka Zlata zora se je z deljenjem zastonj hrane samo za Grke in drugimi izključevalnimi potezami utrjevala predvsem na plečih razočaranih in brezposelnih Grkov,” ugotavlja Katja Lihtenvalner, ki že nekaj let živi v Atenah in podrobno spremlja sojenje.
Nova vlada premierja Micotakisa je stopila v velike čevlje tudi pri migrantskem vprašanju, ta teden smo večkrat poročali predvsem o nečloveških razmerah na Lezbosu, grškem otoku, ki je že od vsega začetka krize najbolj na udaru. Vlada namerava pospešiti tudi procese deportacij. Do konca naslednjega leta želijo deportirati vsaj 10 tisoč beguncev.
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Število beguncev na grških otokih je vse večje, prvič po julijskih parlamentarnih volitvah in ustoličenju nove vlade je Grčijo zajel večji stavkovni val, protesti se vrstijo tudi zaradi krnitve avtonomije univerz in spreminjanja ene najbolj uporniških in odprtih četrti Aten, Exarchie.
“Moje pogosto vprašanje sogovornikom v Atenah je, kako to, da so Grki znova izvolili tako politično kot ekonomsko povsem jasno desno usmerjeno vlado. Največkrat slišim odgovore, da jih je Siriza z Aleksisom Ciprasom na čelu razočarala, saj je delovala povsem enako kot vse vlade doslej.”
Izredno odmeven je sodni proces proti skrajno desničarski stranki Zlata zora, njenim članom in poslancem, ki so jih povezovali z različnimi nasilnimi dejanji in celo umori. Proces proti članom stranke, ki je delovala odkrito ksenofobno, rasistično in antisemitsko, se je začel že leta 2015, zdaj prehaja v ključno obdobje. “Skrajna politična stranka Zlata zora se je z deljenjem zastonj hrane samo za Grke in drugimi izključevalnimi potezami utrjevala predvsem na plečih razočaranih in brezposelnih Grkov,” ugotavlja Katja Lihtenvalner, ki že nekaj let živi v Atenah in podrobno spremlja sojenje.
Nova vlada premierja Micotakisa je stopila v velike čevlje tudi pri migrantskem vprašanju, ta teden smo večkrat poročali predvsem o nečloveških razmerah na Lezbosu, grškem otoku, ki je že od vsega začetka krize najbolj na udaru. Vlada namerava pospešiti tudi procese deportacij. Do konca naslednjega leta želijo deportirati vsaj 10 tisoč beguncev.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Neveljaven email naslov