Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato.
Znano je, da Balkan nikoli ne spi, da nekako ves čas vre. Novoizvoljeni kosovski premier Albin Kurti napoveduje spremembe v odnosu s Srbijo, danes pa so na varnostni konferenci v Münchnu ob prisotnosti predsednikov Srbije in Kosova ter ob posredovanju ZDA podpisali pismo o nameri, da bomo med Beogradom in Prištino ponovno vzpostavili železniško povezavo. Ruski vpliv na Balkanu je bistveno manjši, kot bi ga nekateri želeli predstaviti, saj so številke v gospodarstvu zelo na strani ZDA in EU, tudi prebivalci se odseljujejo na zahod, ki jim predstavlja obljubljeno deželo, Rusije nihče ne omenja. Nekaj svežine je tudi v politiki Severne Makedonije, ki je ratificirala vstop v Nato, a jo lahko še vedno obravnavamo kot poseben primer, saj so pred novimi predčasnimi volitvami, ki so posledica tega, da se Evropska unija z njimi ni pričela pristopnih pogajanj za pridružitev, čeprav je vlada sklenila zgodovinski sporazum z Grčijo.
Mraz, smog in megla so v balkanskih mestih del zime, Sarajevo in Beograd sta prestolnici, ki sta na lestvicah najbolj umazanih mest s kitajskimi in indijskimi mesti borila za vrh.
“V Bosni in Hercegovini so razglasili alarm in sprejeli nekaj ukrepov, četudi mnogih – denimo izločanja najbolj umazanih avtomobilov, v praksi niso mogli izvajati zaradi težav s pooblastili in pomanjkanjem inšpektorjev. Lahko je govoriti o tem, da je treba zamenjati peči, opustiti trda kuriva in kupiti čistejše avtomobile, a takšnih investicij si številni prebivalci ne morejo privoščiti.” – Boštjan Anžin
V Srbiji pa so začeli o ukrepi razmišljati šele po pritisku javnosti, glavni argument oblasti je, da ni stanje ni zaskrbljujoče, saj je vsako zimo zaradi vremenskih razmer nekaj dni, ko je onesnaženje večje. S pozivom k protestom je začela pozivati iniciativa Ne dušimo Beograd: “S protesti, peticijo in pismi pristojnim smo želeli opozoriti, da je prvi korak, da se sploh pove, kakšno je realno stanje, za kako velik problem v resnici gre,” pojasnjuje Dobrica Veselinović, članica iniciative.
“Na zahodnem Balkanu je 16 večinoma zastarelih termoelektrarn, ki v zrak spustijo toliko umazanije kot vseh 250 v EU skupaj. Samo iz srbske Kostolac B pride toliko žveplovega dioksida kot je dovoljeno za celo regijo in to kljub temu, da je kot edina v državi opremljena z napravo za razžvepljevanje.”
Ministrski predsednik kantona Sarajevo Edin Fotro opozarja, da je nujno, da se dvigne zavest državljanov, a veliko ljudi ni pripravljeni spremeniti svojih navad, tudi v primeru alarma nočejo, da prepovedo promet in zaprejo šole, a za prihodnost bo treba povsem spremeniti način življenja, saj vlaganje v ekologijo in zaščito okolja ni strošek, temveč investicija v prihodnost.
791 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato.
Znano je, da Balkan nikoli ne spi, da nekako ves čas vre. Novoizvoljeni kosovski premier Albin Kurti napoveduje spremembe v odnosu s Srbijo, danes pa so na varnostni konferenci v Münchnu ob prisotnosti predsednikov Srbije in Kosova ter ob posredovanju ZDA podpisali pismo o nameri, da bomo med Beogradom in Prištino ponovno vzpostavili železniško povezavo. Ruski vpliv na Balkanu je bistveno manjši, kot bi ga nekateri želeli predstaviti, saj so številke v gospodarstvu zelo na strani ZDA in EU, tudi prebivalci se odseljujejo na zahod, ki jim predstavlja obljubljeno deželo, Rusije nihče ne omenja. Nekaj svežine je tudi v politiki Severne Makedonije, ki je ratificirala vstop v Nato, a jo lahko še vedno obravnavamo kot poseben primer, saj so pred novimi predčasnimi volitvami, ki so posledica tega, da se Evropska unija z njimi ni pričela pristopnih pogajanj za pridružitev, čeprav je vlada sklenila zgodovinski sporazum z Grčijo.
Mraz, smog in megla so v balkanskih mestih del zime, Sarajevo in Beograd sta prestolnici, ki sta na lestvicah najbolj umazanih mest s kitajskimi in indijskimi mesti borila za vrh.
“V Bosni in Hercegovini so razglasili alarm in sprejeli nekaj ukrepov, četudi mnogih – denimo izločanja najbolj umazanih avtomobilov, v praksi niso mogli izvajati zaradi težav s pooblastili in pomanjkanjem inšpektorjev. Lahko je govoriti o tem, da je treba zamenjati peči, opustiti trda kuriva in kupiti čistejše avtomobile, a takšnih investicij si številni prebivalci ne morejo privoščiti.” – Boštjan Anžin
V Srbiji pa so začeli o ukrepi razmišljati šele po pritisku javnosti, glavni argument oblasti je, da ni stanje ni zaskrbljujoče, saj je vsako zimo zaradi vremenskih razmer nekaj dni, ko je onesnaženje večje. S pozivom k protestom je začela pozivati iniciativa Ne dušimo Beograd: “S protesti, peticijo in pismi pristojnim smo želeli opozoriti, da je prvi korak, da se sploh pove, kakšno je realno stanje, za kako velik problem v resnici gre,” pojasnjuje Dobrica Veselinović, članica iniciative.
“Na zahodnem Balkanu je 16 večinoma zastarelih termoelektrarn, ki v zrak spustijo toliko umazanije kot vseh 250 v EU skupaj. Samo iz srbske Kostolac B pride toliko žveplovega dioksida kot je dovoljeno za celo regijo in to kljub temu, da je kot edina v državi opremljena z napravo za razžvepljevanje.”
Ministrski predsednik kantona Sarajevo Edin Fotro opozarja, da je nujno, da se dvigne zavest državljanov, a veliko ljudi ni pripravljeni spremeniti svojih navad, tudi v primeru alarma nočejo, da prepovedo promet in zaprejo šole, a za prihodnost bo treba povsem spremeniti način življenja, saj vlaganje v ekologijo in zaščito okolja ni strošek, temveč investicija v prihodnost.
Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Na Zahodnem bregu na nadzornih točkah izraelske vojske znova potekajo protesti Palestincev, s čimer danes zaznamujejo dan katastrofe v spomin na ustanovitev države Izrael pred 70 leti.
40 let po umoru predsednika vlade Italijani skušajo postaviti njegov lik in delo v zgodovinski okvir. Aktualna politična situacija: pat pozicija.
Neveljaven email naslov