Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato.
Znano je, da Balkan nikoli ne spi, da nekako ves čas vre. Novoizvoljeni kosovski premier Albin Kurti napoveduje spremembe v odnosu s Srbijo, danes pa so na varnostni konferenci v Münchnu ob prisotnosti predsednikov Srbije in Kosova ter ob posredovanju ZDA podpisali pismo o nameri, da bomo med Beogradom in Prištino ponovno vzpostavili železniško povezavo. Ruski vpliv na Balkanu je bistveno manjši, kot bi ga nekateri želeli predstaviti, saj so številke v gospodarstvu zelo na strani ZDA in EU, tudi prebivalci se odseljujejo na zahod, ki jim predstavlja obljubljeno deželo, Rusije nihče ne omenja. Nekaj svežine je tudi v politiki Severne Makedonije, ki je ratificirala vstop v Nato, a jo lahko še vedno obravnavamo kot poseben primer, saj so pred novimi predčasnimi volitvami, ki so posledica tega, da se Evropska unija z njimi ni pričela pristopnih pogajanj za pridružitev, čeprav je vlada sklenila zgodovinski sporazum z Grčijo.
Mraz, smog in megla so v balkanskih mestih del zime, Sarajevo in Beograd sta prestolnici, ki sta na lestvicah najbolj umazanih mest s kitajskimi in indijskimi mesti borila za vrh.
“V Bosni in Hercegovini so razglasili alarm in sprejeli nekaj ukrepov, četudi mnogih – denimo izločanja najbolj umazanih avtomobilov, v praksi niso mogli izvajati zaradi težav s pooblastili in pomanjkanjem inšpektorjev. Lahko je govoriti o tem, da je treba zamenjati peči, opustiti trda kuriva in kupiti čistejše avtomobile, a takšnih investicij si številni prebivalci ne morejo privoščiti.” – Boštjan Anžin
V Srbiji pa so začeli o ukrepi razmišljati šele po pritisku javnosti, glavni argument oblasti je, da ni stanje ni zaskrbljujoče, saj je vsako zimo zaradi vremenskih razmer nekaj dni, ko je onesnaženje večje. S pozivom k protestom je začela pozivati iniciativa Ne dušimo Beograd: “S protesti, peticijo in pismi pristojnim smo želeli opozoriti, da je prvi korak, da se sploh pove, kakšno je realno stanje, za kako velik problem v resnici gre,” pojasnjuje Dobrica Veselinović, članica iniciative.
“Na zahodnem Balkanu je 16 večinoma zastarelih termoelektrarn, ki v zrak spustijo toliko umazanije kot vseh 250 v EU skupaj. Samo iz srbske Kostolac B pride toliko žveplovega dioksida kot je dovoljeno za celo regijo in to kljub temu, da je kot edina v državi opremljena z napravo za razžvepljevanje.”
Ministrski predsednik kantona Sarajevo Edin Fotro opozarja, da je nujno, da se dvigne zavest državljanov, a veliko ljudi ni pripravljeni spremeniti svojih navad, tudi v primeru alarma nočejo, da prepovedo promet in zaprejo šole, a za prihodnost bo treba povsem spremeniti način življenja, saj vlaganje v ekologijo in zaščito okolja ni strošek, temveč investicija v prihodnost.
791 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato.
Znano je, da Balkan nikoli ne spi, da nekako ves čas vre. Novoizvoljeni kosovski premier Albin Kurti napoveduje spremembe v odnosu s Srbijo, danes pa so na varnostni konferenci v Münchnu ob prisotnosti predsednikov Srbije in Kosova ter ob posredovanju ZDA podpisali pismo o nameri, da bomo med Beogradom in Prištino ponovno vzpostavili železniško povezavo. Ruski vpliv na Balkanu je bistveno manjši, kot bi ga nekateri želeli predstaviti, saj so številke v gospodarstvu zelo na strani ZDA in EU, tudi prebivalci se odseljujejo na zahod, ki jim predstavlja obljubljeno deželo, Rusije nihče ne omenja. Nekaj svežine je tudi v politiki Severne Makedonije, ki je ratificirala vstop v Nato, a jo lahko še vedno obravnavamo kot poseben primer, saj so pred novimi predčasnimi volitvami, ki so posledica tega, da se Evropska unija z njimi ni pričela pristopnih pogajanj za pridružitev, čeprav je vlada sklenila zgodovinski sporazum z Grčijo.
Mraz, smog in megla so v balkanskih mestih del zime, Sarajevo in Beograd sta prestolnici, ki sta na lestvicah najbolj umazanih mest s kitajskimi in indijskimi mesti borila za vrh.
“V Bosni in Hercegovini so razglasili alarm in sprejeli nekaj ukrepov, četudi mnogih – denimo izločanja najbolj umazanih avtomobilov, v praksi niso mogli izvajati zaradi težav s pooblastili in pomanjkanjem inšpektorjev. Lahko je govoriti o tem, da je treba zamenjati peči, opustiti trda kuriva in kupiti čistejše avtomobile, a takšnih investicij si številni prebivalci ne morejo privoščiti.” – Boštjan Anžin
V Srbiji pa so začeli o ukrepi razmišljati šele po pritisku javnosti, glavni argument oblasti je, da ni stanje ni zaskrbljujoče, saj je vsako zimo zaradi vremenskih razmer nekaj dni, ko je onesnaženje večje. S pozivom k protestom je začela pozivati iniciativa Ne dušimo Beograd: “S protesti, peticijo in pismi pristojnim smo želeli opozoriti, da je prvi korak, da se sploh pove, kakšno je realno stanje, za kako velik problem v resnici gre,” pojasnjuje Dobrica Veselinović, članica iniciative.
“Na zahodnem Balkanu je 16 večinoma zastarelih termoelektrarn, ki v zrak spustijo toliko umazanije kot vseh 250 v EU skupaj. Samo iz srbske Kostolac B pride toliko žveplovega dioksida kot je dovoljeno za celo regijo in to kljub temu, da je kot edina v državi opremljena z napravo za razžvepljevanje.”
Ministrski predsednik kantona Sarajevo Edin Fotro opozarja, da je nujno, da se dvigne zavest državljanov, a veliko ljudi ni pripravljeni spremeniti svojih navad, tudi v primeru alarma nočejo, da prepovedo promet in zaprejo šole, a za prihodnost bo treba povsem spremeniti način življenja, saj vlaganje v ekologijo in zaščito okolja ni strošek, temveč investicija v prihodnost.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Nemčiji še vedno sestavljajo vlado, neonacistične skupine se krepijo, kebabom pa grozi izumrtje
V 18. vzporednik se je tokrat oglasila dopisnica iz Avstrije Petra Kos Gnamuš.
Tokratni dopisnik in gost rubrike je bil Janko Petrovec, dopisnik iz Rima, ki pa se je tokrat oglasil iz Catanie
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz New Yorka se je oglasil Edvard Žitnik.
Dopisnica iz Londona Nina Kojima je spregovorila o novih posledicah brexita, aferi Harvey Weinstein in o spoznanstvu s teniško legendo Billie Jean King.
Oglasil se je dopisnik iz Pekinga in poročal o zaostrovanju razmer na relaciji Severna Koreja / Južna Koreja, kitajskih počitnicah in severnokorejskih hekerjih.
V Bruslju iščejo način, kako naj o referendumu v Kataloniji povejo čim manj in se ne postavijo na nobeno stran. S tem si evropska komisija podobno kot španska vlada s policijo ni naredila usluge.
Karmen Švegl s kriznih žarišč Bližnjega vzhoda poroča več kot 15 let, zato bo zanimivo slišati, kako se je počutila v vlogi 'športne' novinarke, ko je spremljala dogajanje in slovenske navijače v Carigradu med evropskim prvenstvom v košarki. Sicer pa podrobneje o referendumu, na katerem so iraški Kurdi odločali o neodvisnosti iraškega Kurdistana. Nasprotuje mu praktično celotna mednarodna skupnost, da o sosednjih državah, ki že rožljajo z orožjem, niti ne govorimo.
Tokrat v 18. vzporedniku predvsem o napenjanju mišic. Kako je v Rusiji odmevala prva tekma skupinskega dela Lige prvakov, ko sta remizirala favorizirani Spartak in Maribor? Kako razočarani so bili košarkarski privrženci, ker Rusija ni osvojila odličja na nedavnem EP v košarki? A športno napenjanje mišic ni nič v primerjavi z vojaškim: Rusija in Belorusija izvajata obsežne vojaške vaje s pomenljivim imenom Zahod. Rusi trdijo, da vadi 13 tisoč mož, v Natu ocenjujejo, da jih je skoraj 10 krat več. So vaje res krinka pred invazijo na Ukrajino?
V nemški prestolnici so v ospredju parlamentarne volitve, vseeno pa so Poljaki našli način, da svojim zahodnim sosedom kratijo spanec.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Avstrijo smo poklicali Petro Kos Gnamuš in jo povprašali o predčasnih parlamentarnih volitvah, o vse večjemu obisku turistov in o Pliberškemu jormaku.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Oglasil se je dopisnik Boštjan Anžin, ki poroča o neznosni vročini in požarih v večini držav regije. Suša je uničila mnoge nasade sadja in zelenjave, kar bo vplivalo tudi na cene v Sloveniji. Tudi o mostu na Pelješac, statusu Kosova in iskanju originalnega srbskega izvoda Daytonskega sporazuma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov