Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato.
Znano je, da Balkan nikoli ne spi, da nekako ves čas vre. Novoizvoljeni kosovski premier Albin Kurti napoveduje spremembe v odnosu s Srbijo, danes pa so na varnostni konferenci v Münchnu ob prisotnosti predsednikov Srbije in Kosova ter ob posredovanju ZDA podpisali pismo o nameri, da bomo med Beogradom in Prištino ponovno vzpostavili železniško povezavo. Ruski vpliv na Balkanu je bistveno manjši, kot bi ga nekateri želeli predstaviti, saj so številke v gospodarstvu zelo na strani ZDA in EU, tudi prebivalci se odseljujejo na zahod, ki jim predstavlja obljubljeno deželo, Rusije nihče ne omenja. Nekaj svežine je tudi v politiki Severne Makedonije, ki je ratificirala vstop v Nato, a jo lahko še vedno obravnavamo kot poseben primer, saj so pred novimi predčasnimi volitvami, ki so posledica tega, da se Evropska unija z njimi ni pričela pristopnih pogajanj za pridružitev, čeprav je vlada sklenila zgodovinski sporazum z Grčijo.
Mraz, smog in megla so v balkanskih mestih del zime, Sarajevo in Beograd sta prestolnici, ki sta na lestvicah najbolj umazanih mest s kitajskimi in indijskimi mesti borila za vrh.
“V Bosni in Hercegovini so razglasili alarm in sprejeli nekaj ukrepov, četudi mnogih – denimo izločanja najbolj umazanih avtomobilov, v praksi niso mogli izvajati zaradi težav s pooblastili in pomanjkanjem inšpektorjev. Lahko je govoriti o tem, da je treba zamenjati peči, opustiti trda kuriva in kupiti čistejše avtomobile, a takšnih investicij si številni prebivalci ne morejo privoščiti.” – Boštjan Anžin
V Srbiji pa so začeli o ukrepi razmišljati šele po pritisku javnosti, glavni argument oblasti je, da ni stanje ni zaskrbljujoče, saj je vsako zimo zaradi vremenskih razmer nekaj dni, ko je onesnaženje večje. S pozivom k protestom je začela pozivati iniciativa Ne dušimo Beograd: “S protesti, peticijo in pismi pristojnim smo želeli opozoriti, da je prvi korak, da se sploh pove, kakšno je realno stanje, za kako velik problem v resnici gre,” pojasnjuje Dobrica Veselinović, članica iniciative.
“Na zahodnem Balkanu je 16 večinoma zastarelih termoelektrarn, ki v zrak spustijo toliko umazanije kot vseh 250 v EU skupaj. Samo iz srbske Kostolac B pride toliko žveplovega dioksida kot je dovoljeno za celo regijo in to kljub temu, da je kot edina v državi opremljena z napravo za razžvepljevanje.”
Ministrski predsednik kantona Sarajevo Edin Fotro opozarja, da je nujno, da se dvigne zavest državljanov, a veliko ljudi ni pripravljeni spremeniti svojih navad, tudi v primeru alarma nočejo, da prepovedo promet in zaprejo šole, a za prihodnost bo treba povsem spremeniti način življenja, saj vlaganje v ekologijo in zaščito okolja ni strošek, temveč investicija v prihodnost.
786 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato.
Znano je, da Balkan nikoli ne spi, da nekako ves čas vre. Novoizvoljeni kosovski premier Albin Kurti napoveduje spremembe v odnosu s Srbijo, danes pa so na varnostni konferenci v Münchnu ob prisotnosti predsednikov Srbije in Kosova ter ob posredovanju ZDA podpisali pismo o nameri, da bomo med Beogradom in Prištino ponovno vzpostavili železniško povezavo. Ruski vpliv na Balkanu je bistveno manjši, kot bi ga nekateri želeli predstaviti, saj so številke v gospodarstvu zelo na strani ZDA in EU, tudi prebivalci se odseljujejo na zahod, ki jim predstavlja obljubljeno deželo, Rusije nihče ne omenja. Nekaj svežine je tudi v politiki Severne Makedonije, ki je ratificirala vstop v Nato, a jo lahko še vedno obravnavamo kot poseben primer, saj so pred novimi predčasnimi volitvami, ki so posledica tega, da se Evropska unija z njimi ni pričela pristopnih pogajanj za pridružitev, čeprav je vlada sklenila zgodovinski sporazum z Grčijo.
Mraz, smog in megla so v balkanskih mestih del zime, Sarajevo in Beograd sta prestolnici, ki sta na lestvicah najbolj umazanih mest s kitajskimi in indijskimi mesti borila za vrh.
“V Bosni in Hercegovini so razglasili alarm in sprejeli nekaj ukrepov, četudi mnogih – denimo izločanja najbolj umazanih avtomobilov, v praksi niso mogli izvajati zaradi težav s pooblastili in pomanjkanjem inšpektorjev. Lahko je govoriti o tem, da je treba zamenjati peči, opustiti trda kuriva in kupiti čistejše avtomobile, a takšnih investicij si številni prebivalci ne morejo privoščiti.” – Boštjan Anžin
V Srbiji pa so začeli o ukrepi razmišljati šele po pritisku javnosti, glavni argument oblasti je, da ni stanje ni zaskrbljujoče, saj je vsako zimo zaradi vremenskih razmer nekaj dni, ko je onesnaženje večje. S pozivom k protestom je začela pozivati iniciativa Ne dušimo Beograd: “S protesti, peticijo in pismi pristojnim smo želeli opozoriti, da je prvi korak, da se sploh pove, kakšno je realno stanje, za kako velik problem v resnici gre,” pojasnjuje Dobrica Veselinović, članica iniciative.
“Na zahodnem Balkanu je 16 večinoma zastarelih termoelektrarn, ki v zrak spustijo toliko umazanije kot vseh 250 v EU skupaj. Samo iz srbske Kostolac B pride toliko žveplovega dioksida kot je dovoljeno za celo regijo in to kljub temu, da je kot edina v državi opremljena z napravo za razžvepljevanje.”
Ministrski predsednik kantona Sarajevo Edin Fotro opozarja, da je nujno, da se dvigne zavest državljanov, a veliko ljudi ni pripravljeni spremeniti svojih navad, tudi v primeru alarma nočejo, da prepovedo promet in zaprejo šole, a za prihodnost bo treba povsem spremeniti način življenja, saj vlaganje v ekologijo in zaščito okolja ni strošek, temveč investicija v prihodnost.
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.
Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Neveljaven email naslov