Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporedniku pogledujemo čez južno mejo, na Hrvaško, kjer po potresih in virusnih pretresih zdaj vse intenzivneje razmišljajo o posledicah možne izgube poletne turistične sezone. Gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino. Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, kako odvisno je hrvaško gospodarstvo od turizma, kakšni bodo ukrepi vlade in koga bo izguba turistov najbolj prizadela. Pogovorimo se tudi o futurističnemu geslu hrvaškega predsedovanja Svetu EU: “Močna Evropa v svetu izzivov”.
“V Zagrebu bomo posledice potresa gledali še več tednov, če ne mesecev. Škoda je prijavljena na približno 19 tisoč objektih, do zdaj so jih pregledali 10.500. Ljudje čakajo na statike, brez tega ne pridejo dimnikarji, brez dimnikarjev ni kurjave, ljudje posledično nimajo gretja. Nekateri ne morejo več čakati, zato so se obnove lotili sami na svoje stroške.”
Zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard pravi tudi, da v središču Zagreba živijo predvsem starejši občani, upokojenci, ki pa denarja za obnovo nimajo. “Zdaj je približno 600 ljudi nameščenih v študentskem domu, a to ni rešitev. Župan Zagreba je dejal, da so si ljudje sami krivi, ker niso sproti obnavljali objektov. A to ni krivda meščanov, težava je, da se je v Zagrebu v zadnjih 30 letih vlagalo v druge projekte.” Ob potresu je Hrvaško že prej udarila epidemija koronavirusa, ki je in še bo prizadela hrvaški turizem, gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino.
“Turizem prinaša petino denarja v hrvaško blagajno, hrvaška ekonomija brez tega ne more preživeti. Večina hotelov je zaprta, zasebne namestitve imajo za april in maj odpovedane rezervacije, Hrvaška turistična skupnost je pred mesecem odpovedala oglaševanje. Hrvaška čaka na zeleno luč epidemiologov.”
Hrvati letos računajo na domače goste: “Če se bo sprostil prehod med občinami. Pa tudi cene počitnic bodo morale letos biti nižje.” Tanja Borčić Bernard pravi, da bodo pri tem najbolj prizadeti gostinski delavci.
“In pa zaposleni v storitvenih dejavnostih. V prvih tednih je odpoved delovnega razmerja dobilo 27 tisoč zaposlenih, če k temu prištejemo še sezonske delavce, ki bi dobili delo, je zdaj 50 tisoč brezposelnih.”
Kako pa komentira zdaj nekoliko futuristično geslo hrvaškega predsedovanja Svetu EU “Močna Evropa v svetu izzivov”.
“Na Hrvaškem si niso obetali takšnih izzivov v obdobju predsedovanja. Vsaka država se je v tej epidemiološki krizi obrnila sama vase, konference so vodene prek spleta.”
785 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku pogledujemo čez južno mejo, na Hrvaško, kjer po potresih in virusnih pretresih zdaj vse intenzivneje razmišljajo o posledicah možne izgube poletne turistične sezone. Gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino. Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, kako odvisno je hrvaško gospodarstvo od turizma, kakšni bodo ukrepi vlade in koga bo izguba turistov najbolj prizadela. Pogovorimo se tudi o futurističnemu geslu hrvaškega predsedovanja Svetu EU: “Močna Evropa v svetu izzivov”.
“V Zagrebu bomo posledice potresa gledali še več tednov, če ne mesecev. Škoda je prijavljena na približno 19 tisoč objektih, do zdaj so jih pregledali 10.500. Ljudje čakajo na statike, brez tega ne pridejo dimnikarji, brez dimnikarjev ni kurjave, ljudje posledično nimajo gretja. Nekateri ne morejo več čakati, zato so se obnove lotili sami na svoje stroške.”
Zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard pravi tudi, da v središču Zagreba živijo predvsem starejši občani, upokojenci, ki pa denarja za obnovo nimajo. “Zdaj je približno 600 ljudi nameščenih v študentskem domu, a to ni rešitev. Župan Zagreba je dejal, da so si ljudje sami krivi, ker niso sproti obnavljali objektov. A to ni krivda meščanov, težava je, da se je v Zagrebu v zadnjih 30 letih vlagalo v druge projekte.” Ob potresu je Hrvaško že prej udarila epidemija koronavirusa, ki je in še bo prizadela hrvaški turizem, gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino.
“Turizem prinaša petino denarja v hrvaško blagajno, hrvaška ekonomija brez tega ne more preživeti. Večina hotelov je zaprta, zasebne namestitve imajo za april in maj odpovedane rezervacije, Hrvaška turistična skupnost je pred mesecem odpovedala oglaševanje. Hrvaška čaka na zeleno luč epidemiologov.”
Hrvati letos računajo na domače goste: “Če se bo sprostil prehod med občinami. Pa tudi cene počitnic bodo morale letos biti nižje.” Tanja Borčić Bernard pravi, da bodo pri tem najbolj prizadeti gostinski delavci.
“In pa zaposleni v storitvenih dejavnostih. V prvih tednih je odpoved delovnega razmerja dobilo 27 tisoč zaposlenih, če k temu prištejemo še sezonske delavce, ki bi dobili delo, je zdaj 50 tisoč brezposelnih.”
Kako pa komentira zdaj nekoliko futuristično geslo hrvaškega predsedovanja Svetu EU “Močna Evropa v svetu izzivov”.
“Na Hrvaškem si niso obetali takšnih izzivov v obdobju predsedovanja. Vsaka država se je v tej epidemiološki krizi obrnila sama vase, konference so vodene prek spleta.”
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Neveljaven email naslov