Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporedniku pogledujemo čez južno mejo, na Hrvaško, kjer po potresih in virusnih pretresih zdaj vse intenzivneje razmišljajo o posledicah možne izgube poletne turistične sezone. Gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino. Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, kako odvisno je hrvaško gospodarstvo od turizma, kakšni bodo ukrepi vlade in koga bo izguba turistov najbolj prizadela. Pogovorimo se tudi o futurističnemu geslu hrvaškega predsedovanja Svetu EU: “Močna Evropa v svetu izzivov”.
“V Zagrebu bomo posledice potresa gledali še več tednov, če ne mesecev. Škoda je prijavljena na približno 19 tisoč objektih, do zdaj so jih pregledali 10.500. Ljudje čakajo na statike, brez tega ne pridejo dimnikarji, brez dimnikarjev ni kurjave, ljudje posledično nimajo gretja. Nekateri ne morejo več čakati, zato so se obnove lotili sami na svoje stroške.”
Zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard pravi tudi, da v središču Zagreba živijo predvsem starejši občani, upokojenci, ki pa denarja za obnovo nimajo. “Zdaj je približno 600 ljudi nameščenih v študentskem domu, a to ni rešitev. Župan Zagreba je dejal, da so si ljudje sami krivi, ker niso sproti obnavljali objektov. A to ni krivda meščanov, težava je, da se je v Zagrebu v zadnjih 30 letih vlagalo v druge projekte.” Ob potresu je Hrvaško že prej udarila epidemija koronavirusa, ki je in še bo prizadela hrvaški turizem, gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino.
“Turizem prinaša petino denarja v hrvaško blagajno, hrvaška ekonomija brez tega ne more preživeti. Večina hotelov je zaprta, zasebne namestitve imajo za april in maj odpovedane rezervacije, Hrvaška turistična skupnost je pred mesecem odpovedala oglaševanje. Hrvaška čaka na zeleno luč epidemiologov.”
Hrvati letos računajo na domače goste: “Če se bo sprostil prehod med občinami. Pa tudi cene počitnic bodo morale letos biti nižje.” Tanja Borčić Bernard pravi, da bodo pri tem najbolj prizadeti gostinski delavci.
“In pa zaposleni v storitvenih dejavnostih. V prvih tednih je odpoved delovnega razmerja dobilo 27 tisoč zaposlenih, če k temu prištejemo še sezonske delavce, ki bi dobili delo, je zdaj 50 tisoč brezposelnih.”
Kako pa komentira zdaj nekoliko futuristično geslo hrvaškega predsedovanja Svetu EU “Močna Evropa v svetu izzivov”.
“Na Hrvaškem si niso obetali takšnih izzivov v obdobju predsedovanja. Vsaka država se je v tej epidemiološki krizi obrnila sama vase, konference so vodene prek spleta.”
785 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku pogledujemo čez južno mejo, na Hrvaško, kjer po potresih in virusnih pretresih zdaj vse intenzivneje razmišljajo o posledicah možne izgube poletne turistične sezone. Gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino. Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, kako odvisno je hrvaško gospodarstvo od turizma, kakšni bodo ukrepi vlade in koga bo izguba turistov najbolj prizadela. Pogovorimo se tudi o futurističnemu geslu hrvaškega predsedovanja Svetu EU: “Močna Evropa v svetu izzivov”.
“V Zagrebu bomo posledice potresa gledali še več tednov, če ne mesecev. Škoda je prijavljena na približno 19 tisoč objektih, do zdaj so jih pregledali 10.500. Ljudje čakajo na statike, brez tega ne pridejo dimnikarji, brez dimnikarjev ni kurjave, ljudje posledično nimajo gretja. Nekateri ne morejo več čakati, zato so se obnove lotili sami na svoje stroške.”
Zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard pravi tudi, da v središču Zagreba živijo predvsem starejši občani, upokojenci, ki pa denarja za obnovo nimajo. “Zdaj je približno 600 ljudi nameščenih v študentskem domu, a to ni rešitev. Župan Zagreba je dejal, da so si ljudje sami krivi, ker niso sproti obnavljali objektov. A to ni krivda meščanov, težava je, da se je v Zagrebu v zadnjih 30 letih vlagalo v druge projekte.” Ob potresu je Hrvaško že prej udarila epidemija koronavirusa, ki je in še bo prizadela hrvaški turizem, gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino.
“Turizem prinaša petino denarja v hrvaško blagajno, hrvaška ekonomija brez tega ne more preživeti. Večina hotelov je zaprta, zasebne namestitve imajo za april in maj odpovedane rezervacije, Hrvaška turistična skupnost je pred mesecem odpovedala oglaševanje. Hrvaška čaka na zeleno luč epidemiologov.”
Hrvati letos računajo na domače goste: “Če se bo sprostil prehod med občinami. Pa tudi cene počitnic bodo morale letos biti nižje.” Tanja Borčić Bernard pravi, da bodo pri tem najbolj prizadeti gostinski delavci.
“In pa zaposleni v storitvenih dejavnostih. V prvih tednih je odpoved delovnega razmerja dobilo 27 tisoč zaposlenih, če k temu prištejemo še sezonske delavce, ki bi dobili delo, je zdaj 50 tisoč brezposelnih.”
Kako pa komentira zdaj nekoliko futuristično geslo hrvaškega predsedovanja Svetu EU “Močna Evropa v svetu izzivov”.
“Na Hrvaškem si niso obetali takšnih izzivov v obdobju predsedovanja. Vsaka država se je v tej epidemiološki krizi obrnila sama vase, konference so vodene prek spleta.”
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Neveljaven email naslov