Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

17.04.2020

V 18. vzporedniku pogledujemo čez južno mejo, na Hrvaško, kjer po potresih in virusnih pretresih zdaj vse intenzivneje razmišljajo o posledicah možne izgube poletne turistične sezone. Gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino. Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, kako odvisno je hrvaško gospodarstvo od turizma, kakšni bodo ukrepi vlade in koga bo izguba turistov najbolj prizadela. Pogovorimo se tudi o futurističnemu geslu hrvaškega predsedovanja Svetu EU: “Močna Evropa v svetu izzivov”.

“V Zagrebu bomo posledice potresa gledali še več tednov, če ne mesecev. Škoda je prijavljena na približno 19 tisoč objektih, do zdaj so jih pregledali 10.500. Ljudje čakajo na statike, brez tega ne pridejo dimnikarji, brez dimnikarjev ni kurjave, ljudje posledično nimajo gretja. Nekateri ne morejo več čakati, zato so se obnove lotili sami na svoje stroške.”

Zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard pravi tudi, da v središču Zagreba živijo predvsem starejši občani, upokojenci, ki pa denarja za obnovo nimajo. “Zdaj je približno 600 ljudi nameščenih v študentskem domu, a to ni rešitev. Župan Zagreba je dejal, da so si ljudje sami krivi, ker niso sproti obnavljali objektov. A to ni krivda meščanov, težava je, da se je v Zagrebu v zadnjih 30 letih vlagalo v druge projekte.” Ob potresu je Hrvaško že prej udarila epidemija koronavirusa, ki je in še bo prizadela hrvaški turizem, gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino.

“Turizem prinaša petino denarja v hrvaško blagajno, hrvaška ekonomija brez tega ne more preživeti. Večina hotelov je zaprta, zasebne namestitve imajo za april in maj odpovedane rezervacije, Hrvaška turistična skupnost je pred mesecem odpovedala oglaševanje. Hrvaška čaka na zeleno luč epidemiologov.”

Hrvati letos računajo na domače goste: “Če se bo sprostil prehod med občinami. Pa tudi cene počitnic bodo morale letos biti nižje.” Tanja Borčić Bernard pravi, da bodo pri tem najbolj prizadeti gostinski delavci.

“In pa zaposleni v storitvenih dejavnostih. V prvih tednih je odpoved delovnega razmerja dobilo 27 tisoč zaposlenih, če k temu prištejemo še sezonske delavce, ki bi dobili delo, je zdaj 50 tisoč brezposelnih.”

Kako pa komentira zdaj nekoliko futuristično geslo hrvaškega predsedovanja Svetu EU “Močna Evropa v svetu izzivov”.

“Na Hrvaškem si niso obetali takšnih izzivov v obdobju predsedovanja. Vsaka država se je v tej epidemiološki krizi obrnila sama vase, konference so vodene prek spleta.”


18. vzporednik

785 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

17.04.2020

V 18. vzporedniku pogledujemo čez južno mejo, na Hrvaško, kjer po potresih in virusnih pretresih zdaj vse intenzivneje razmišljajo o posledicah možne izgube poletne turistične sezone. Gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino. Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, kako odvisno je hrvaško gospodarstvo od turizma, kakšni bodo ukrepi vlade in koga bo izguba turistov najbolj prizadela. Pogovorimo se tudi o futurističnemu geslu hrvaškega predsedovanja Svetu EU: “Močna Evropa v svetu izzivov”.

“V Zagrebu bomo posledice potresa gledali še več tednov, če ne mesecev. Škoda je prijavljena na približno 19 tisoč objektih, do zdaj so jih pregledali 10.500. Ljudje čakajo na statike, brez tega ne pridejo dimnikarji, brez dimnikarjev ni kurjave, ljudje posledično nimajo gretja. Nekateri ne morejo več čakati, zato so se obnove lotili sami na svoje stroške.”

Zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard pravi tudi, da v središču Zagreba živijo predvsem starejši občani, upokojenci, ki pa denarja za obnovo nimajo. “Zdaj je približno 600 ljudi nameščenih v študentskem domu, a to ni rešitev. Župan Zagreba je dejal, da so si ljudje sami krivi, ker niso sproti obnavljali objektov. A to ni krivda meščanov, težava je, da se je v Zagrebu v zadnjih 30 letih vlagalo v druge projekte.” Ob potresu je Hrvaško že prej udarila epidemija koronavirusa, ki je in še bo prizadela hrvaški turizem, gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino.

“Turizem prinaša petino denarja v hrvaško blagajno, hrvaška ekonomija brez tega ne more preživeti. Večina hotelov je zaprta, zasebne namestitve imajo za april in maj odpovedane rezervacije, Hrvaška turistična skupnost je pred mesecem odpovedala oglaševanje. Hrvaška čaka na zeleno luč epidemiologov.”

Hrvati letos računajo na domače goste: “Če se bo sprostil prehod med občinami. Pa tudi cene počitnic bodo morale letos biti nižje.” Tanja Borčić Bernard pravi, da bodo pri tem najbolj prizadeti gostinski delavci.

“In pa zaposleni v storitvenih dejavnostih. V prvih tednih je odpoved delovnega razmerja dobilo 27 tisoč zaposlenih, če k temu prištejemo še sezonske delavce, ki bi dobili delo, je zdaj 50 tisoč brezposelnih.”

Kako pa komentira zdaj nekoliko futuristično geslo hrvaškega predsedovanja Svetu EU “Močna Evropa v svetu izzivov”.

“Na Hrvaškem si niso obetali takšnih izzivov v obdobju predsedovanja. Vsaka država se je v tej epidemiološki krizi obrnila sama vase, konference so vodene prek spleta.”


29.10.2021

Posebna izdaja: Podnebno ukrepanje pred konferenco v Glasgowu

Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.


22.10.2021

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.


15.10.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.


08.10.2021

Boštjan Anžin, Beograd

Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?


01.10.2021

Polona Fijavž, Berlin

Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.


24.09.2021

Janko Petrovec, Rim

V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.


17.09.2021

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.


10.09.2021

Andrej Stopar, New York

Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.


03.09.2021

Mojca Širok, Bruselj

Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?


27.08.2021

Petra Kos Gnamuš, Avstrija

Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-


20.08.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.


13.08.2021

Polona Fijavž, Berlin

Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.


23.07.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?


16.07.2021

Boštjan Anžin, Beograd

Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.


09.07.2021

Janko Petrovec, Rim

Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.


02.07.2021

Igor Jurič, Bruselj

Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.


25.06.2021

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?


18.06.2021

Andrej Stopar, Washington

O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.


11.06.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.


04.06.2021

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?


Stran 8 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov