Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat gremo z 18. vzporednikom v Bruselj, kjer se v teh dneh odloča o usodi trenutno zaprte, samoosamljene in gospodarsko pretresene celine. V osrčju Evropske unije bi se v kakšni drugačni krizi najbrž na veliko sestankovali in zasedalo, a ob tokratnih izrednih razmerah je do kakršnegakoli dogovora še težje priti, saj morajo politiki vse konference izpeljati prek videoklicev. Dogovori, ki jih bodo na tak način sprejeli, pa bi lahko še desetletja vplivali na prihodnost unije. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako povezana je Evropska unija v času zaprtih meja, kako se bo odzvala na avtoritarne težnje v nekaterih državah članicah in kakšne politične ideje stojijo za različnimi predlogi reševanja gospodarske krize.
“Novinarsko delo je te dni izziv, jaz osebno sem se naučila, da bom nehala skakati v besedo. Evropska komisija je kar nekaj časa razmišljala, kako urediti dvostransko komunikacijo, zdaj vodi avdio- in videokonference, na katerih lahko normalno zastavljamo vprašanja.”
Voditelji so podprli načrt opuščanja omejevalnih ukrepov, ki ga je predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Načrt je na prvi pogled precej ohlapen. Kaj za zdaj obsega, katera so glavna načela, ki ga vodijo? Pa tudi kakšna bo sploh vloga tega načrta, če odločitve o sproščanju ukrepov sprejemajo članice vsaka zase?
“Evropska komisija je članice ob sproščanju ukrepov opozorila, naj se med sabo usklajujejo. Primer Belgija in Nizozemska; tu je lahko vhod v trgovino z belgijske strani in izhod z nizozemske. Na eni strani je bila trgovina zaprta, na drugi odprta, ker sta imeli državi različne ukrepe.”
Za veliko bolj zahtevno področje se je v zadnjih tednih izkazalo finančno reševanje krize. Če najprej pogledamo to, o čemer se jim je do zdaj uspelo dogovoriti – finančni ministri so se dogovorili o 540-milijardnem fiskalnem svežnju za pomoč gospodarstvu. Še nedorečen pa ostaja za prihodnost Evrope najpomembnejši element evropskega odziva na pandemsko krizo – dolgoročno reševanje gospodarstva. “Svet nikoli več ne bo takšen, kot smo ga poznali. Von der Leynova je dejala, da bodo tiste države, ki so bogatejše, lahko svojemu gospodarstvu bolj pomagale. Vemo, da je Italija, ki jo je pandemija najbolj prizadela, druga najbolj zadolžena v evrskem območju. In tukaj bo moralo biti ravnovesje med nepovratnimi sredstvi in posojili, saj se nobena država ne želi preveč zadolževati, če je že danes zadolžena do vratu,” pravi Mojca Širok in to oriše plastično:
“Pomisli, da stanuješ v bloku, kjer je 27 stanovanj in še ena mansarda. V bloku se zgodi požar, zagori v kleti, stanovanja v nižjih nadstropjih so bolj oškodovana. Nato skličete sejo hišnega sveta, kjer se odločite, da boste za obnovo skupnih prostorov in bolj uničenih stanovanj vzeli kredit. Vsi se strinjate, dokler nekdo iz višjega nadstropja ne vpraša, ali bi poleg tega kredita morali odplačevati še tisti kredit, ki ga odplačujejo za stanovanje.”
Finančno reševanje krize pa ni edina stvar, glede katere imajo voditelji držav različne pristope. Drugo področje, na katerem smo lahko videli tudi prakse, ki vzbujajo skrb, je delovanje pravne države v obdobju epidemije. Številni evropski voditelji so opozarjali na to, da ukrepi nekaterih držav niso v skladu z načeli in pravnim redom Evropske unije, največ kritik je letelo na Madžarsko, kjer so za nedoločen čas razglasili izredno stanje, odvzeli pooblastila parlamentu in Orbanova vlada je dobila tako rekoč neomejeno moč.
“Zaradi nespoštovanja pravne države je Evropska unija sprožila postopke proti Poljski in Madžarski. V zvezi z omejevalnimi ukrepi se voditelji evropskih institucij do madžarskih politikov vedejo kot mačka, ki hodi okrog vrele kaše. Imajo pa polna usta, kako ukrepi ne smejo biti v nasprotju s temelji Evropske unije.”
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Tokrat gremo z 18. vzporednikom v Bruselj, kjer se v teh dneh odloča o usodi trenutno zaprte, samoosamljene in gospodarsko pretresene celine. V osrčju Evropske unije bi se v kakšni drugačni krizi najbrž na veliko sestankovali in zasedalo, a ob tokratnih izrednih razmerah je do kakršnegakoli dogovora še težje priti, saj morajo politiki vse konference izpeljati prek videoklicev. Dogovori, ki jih bodo na tak način sprejeli, pa bi lahko še desetletja vplivali na prihodnost unije. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako povezana je Evropska unija v času zaprtih meja, kako se bo odzvala na avtoritarne težnje v nekaterih državah članicah in kakšne politične ideje stojijo za različnimi predlogi reševanja gospodarske krize.
“Novinarsko delo je te dni izziv, jaz osebno sem se naučila, da bom nehala skakati v besedo. Evropska komisija je kar nekaj časa razmišljala, kako urediti dvostransko komunikacijo, zdaj vodi avdio- in videokonference, na katerih lahko normalno zastavljamo vprašanja.”
Voditelji so podprli načrt opuščanja omejevalnih ukrepov, ki ga je predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Načrt je na prvi pogled precej ohlapen. Kaj za zdaj obsega, katera so glavna načela, ki ga vodijo? Pa tudi kakšna bo sploh vloga tega načrta, če odločitve o sproščanju ukrepov sprejemajo članice vsaka zase?
“Evropska komisija je članice ob sproščanju ukrepov opozorila, naj se med sabo usklajujejo. Primer Belgija in Nizozemska; tu je lahko vhod v trgovino z belgijske strani in izhod z nizozemske. Na eni strani je bila trgovina zaprta, na drugi odprta, ker sta imeli državi različne ukrepe.”
Za veliko bolj zahtevno področje se je v zadnjih tednih izkazalo finančno reševanje krize. Če najprej pogledamo to, o čemer se jim je do zdaj uspelo dogovoriti – finančni ministri so se dogovorili o 540-milijardnem fiskalnem svežnju za pomoč gospodarstvu. Še nedorečen pa ostaja za prihodnost Evrope najpomembnejši element evropskega odziva na pandemsko krizo – dolgoročno reševanje gospodarstva. “Svet nikoli več ne bo takšen, kot smo ga poznali. Von der Leynova je dejala, da bodo tiste države, ki so bogatejše, lahko svojemu gospodarstvu bolj pomagale. Vemo, da je Italija, ki jo je pandemija najbolj prizadela, druga najbolj zadolžena v evrskem območju. In tukaj bo moralo biti ravnovesje med nepovratnimi sredstvi in posojili, saj se nobena država ne želi preveč zadolževati, če je že danes zadolžena do vratu,” pravi Mojca Širok in to oriše plastično:
“Pomisli, da stanuješ v bloku, kjer je 27 stanovanj in še ena mansarda. V bloku se zgodi požar, zagori v kleti, stanovanja v nižjih nadstropjih so bolj oškodovana. Nato skličete sejo hišnega sveta, kjer se odločite, da boste za obnovo skupnih prostorov in bolj uničenih stanovanj vzeli kredit. Vsi se strinjate, dokler nekdo iz višjega nadstropja ne vpraša, ali bi poleg tega kredita morali odplačevati še tisti kredit, ki ga odplačujejo za stanovanje.”
Finančno reševanje krize pa ni edina stvar, glede katere imajo voditelji držav različne pristope. Drugo področje, na katerem smo lahko videli tudi prakse, ki vzbujajo skrb, je delovanje pravne države v obdobju epidemije. Številni evropski voditelji so opozarjali na to, da ukrepi nekaterih držav niso v skladu z načeli in pravnim redom Evropske unije, največ kritik je letelo na Madžarsko, kjer so za nedoločen čas razglasili izredno stanje, odvzeli pooblastila parlamentu in Orbanova vlada je dobila tako rekoč neomejeno moč.
“Zaradi nespoštovanja pravne države je Evropska unija sprožila postopke proti Poljski in Madžarski. V zvezi z omejevalnimi ukrepi se voditelji evropskih institucij do madžarskih politikov vedejo kot mačka, ki hodi okrog vrele kaše. Imajo pa polna usta, kako ukrepi ne smejo biti v nasprotju s temelji Evropske unije.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Neveljaven email naslov