Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
Ta teden je minilo 10 let od arabske pomladi, ko so se na protestih na trgu Tahrir v središču Kaira prvič zbrale velike množice ljudi in zahtevale odstop egiptovskega predsednika Mubaraka. Že pred tem so se protesti začeli v Tuniziji, kmalu so zajeli velik del držav na Bližnjem vzhodu.urediti odnose med Združenimi državami in Iranom.
"Bilo je vse več ugibanj, kaj se bo zgodilo. Nekateri novinarji so se bali, da bi varnostne sile postrelile ljudi, ki so se zbirali na protestih. Vojska je izkoristila priložnost, ker ni želela, da Mubaraka nasledi sin, kasneje se je potem sama polastila oblasti. Samodržci in Mubarak so bili na oblasti po več desetletji. To, da so ljudje verjeli, da lahko premaknejo režime, ki ga desetletja noben ni mogel ali upal, je bilo navdihujoče." - Karmen Švegl
Prvi protesti so se pred desetletjem začeli v Tuniziji, ki je tudi edina država, kjer se je demokracija obdržala in vsaj do neke mere utrdila. Zdaj, po desetih letih, spet lahko spremljamo proteste v Tuniziji.
"Posledice za regijo so ogromne, vidimo, da je Bližnji vzhod precej manj stabilen kot je bil pred arabsko pomladjo. Zahteve protestnikov in slogani so isti. Imajo enake zahteve kot pred desetletjem. Na začetku so zahtevali dostojno življenje. Slišimo govor o kruhu in službi. Na Bližnjem vzhodu, ko ljudje govorijo, da si želijo demokracije, se poistovetijo z življenjem v Evropi, z blagostanjem, boljšim življenjem, službami in socialno varnostjo, tega si ljudje v resnici želijo."
Pred desetletjem je bil tudi Joe Biden ameriški podpredsednik, danes pa je predsednik. Ena izmed njegovih prvih potez ob vselitvi v Belo hišo je bila ukinitev sporne prepovedi vstopa za ljudi iz več muslimanskih držav, kot je ta ukrep poimenoval njegov avtor, bivši predsednik Trump.Kako so to Bidnovo potezo ocenili na Bližnjem vzhodu, sploh v tistih državah, ki so bile na tako imenovanem "črnem seznamu"?
"Dejstvo je, da zaradi koronavirusa še vedno ni mogoče potovati v ZDA. V praksi se ne bo nič zgodilo, seveda pa ta poteza nakazuje pozitivno naklonjenost do Bližnjega vzhoda. Države imajo nekaj strahu, kakšna bo politika Joeja Bidna do regije, ali ne bo preveč popustil do Irana. Poleg tega so se politiki v teh državah zelo navezali na Trumpa in pričakujejo poteze novega ameriškega predsednika s kar nekaj strahu."
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
Ta teden je minilo 10 let od arabske pomladi, ko so se na protestih na trgu Tahrir v središču Kaira prvič zbrale velike množice ljudi in zahtevale odstop egiptovskega predsednika Mubaraka. Že pred tem so se protesti začeli v Tuniziji, kmalu so zajeli velik del držav na Bližnjem vzhodu.urediti odnose med Združenimi državami in Iranom.
"Bilo je vse več ugibanj, kaj se bo zgodilo. Nekateri novinarji so se bali, da bi varnostne sile postrelile ljudi, ki so se zbirali na protestih. Vojska je izkoristila priložnost, ker ni želela, da Mubaraka nasledi sin, kasneje se je potem sama polastila oblasti. Samodržci in Mubarak so bili na oblasti po več desetletji. To, da so ljudje verjeli, da lahko premaknejo režime, ki ga desetletja noben ni mogel ali upal, je bilo navdihujoče." - Karmen Švegl
Prvi protesti so se pred desetletjem začeli v Tuniziji, ki je tudi edina država, kjer se je demokracija obdržala in vsaj do neke mere utrdila. Zdaj, po desetih letih, spet lahko spremljamo proteste v Tuniziji.
"Posledice za regijo so ogromne, vidimo, da je Bližnji vzhod precej manj stabilen kot je bil pred arabsko pomladjo. Zahteve protestnikov in slogani so isti. Imajo enake zahteve kot pred desetletjem. Na začetku so zahtevali dostojno življenje. Slišimo govor o kruhu in službi. Na Bližnjem vzhodu, ko ljudje govorijo, da si želijo demokracije, se poistovetijo z življenjem v Evropi, z blagostanjem, boljšim življenjem, službami in socialno varnostjo, tega si ljudje v resnici želijo."
Pred desetletjem je bil tudi Joe Biden ameriški podpredsednik, danes pa je predsednik. Ena izmed njegovih prvih potez ob vselitvi v Belo hišo je bila ukinitev sporne prepovedi vstopa za ljudi iz več muslimanskih držav, kot je ta ukrep poimenoval njegov avtor, bivši predsednik Trump.Kako so to Bidnovo potezo ocenili na Bližnjem vzhodu, sploh v tistih državah, ki so bile na tako imenovanem "črnem seznamu"?
"Dejstvo je, da zaradi koronavirusa še vedno ni mogoče potovati v ZDA. V praksi se ne bo nič zgodilo, seveda pa ta poteza nakazuje pozitivno naklonjenost do Bližnjega vzhoda. Države imajo nekaj strahu, kakšna bo politika Joeja Bidna do regije, ali ne bo preveč popustil do Irana. Poleg tega so se politiki v teh državah zelo navezali na Trumpa in pričakujejo poteze novega ameriškega predsednika s kar nekaj strahu."
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.
Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.
Neveljaven email naslov