Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.
Medijski festival Naprej/Forward je osvetlil številna vprašanja, s katerimi se dnevno srečujejo novinarji, ki se zavedajo odgovornosti, ki jo nalaga delo v medijih. Že četrto leto zapored festival prinaša dobre primere iz svetovne medijske prakse in najnovejša znanja, ki jih medijski ustvarjalci potrebujejo, da bi javnostim ponudili kakovostne, dostopne in verodostojne vsebine. Pogled naprej so organizatorji festivala uravnotežili s kritičnim pogledom v preteklost. Na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana so povabili strokovnjake z različnih področij, ki pogosto odgovarjajo na vprašanja novinarjev, in sedmi sili tako nastavili ogledalo.
V stroki javnega zdravja je širjenje informacij in izobraževanje ljudi prek medijev nujno. Predstojnica Inštituta za medicino dela na UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak o dolžnostih stroke javnega zdravja do javnosti: “Naša dolžnost je, da svoje probleme razložimo na človeku razumljiv jezik in tudi na novinarju razumljiv jezik, da lahko raziskuje. Dolžnost novinarja pa je, da to poskuša objektivno prenesti, kar je velikokrat izjemno težko. Naša stroka je odvisna namreč od industrije – od tega od kje denar prihaja. In vedno je objektivnost ena najhujših strani, ker je preprosto vplivana z denarjem.” Sogovornica je izpostavila tudi problem prekarnosti.
Jaz mislim, da je skrajni čas, da novinarji začnejo razmišljati tudi o tem, da kmalu ne bodo več stari 30 in 35 let, ampak da morajo razmišljati tudi o svojih srednjih letih. Tako profesionalno kot seveda tudi iz smisla plati varovanja svojega zdravja.
Problem, ki ga je v slovenskih medijih problematiziral glasbenik in kolumnist Miha Blažič – N’toko, je podoben: premalo ljudi v medijih je zaposlenih v normalnih pogojih. Zaradi tega in zaradi nižanja standardov novinarskega dela so aktualne vsebine obdelane hitro in površno.
Mislim, da so se mediji tukaj ujeli v en cikel nižanja svoje kvalitete na račun tega, da se špara, zaradi tega, ker je pač kriza, zaradi tega, ker je gledalcev manj. Posledično pač je seveda kvaliteta še slabša in gledalcev še manj. Mislim, da je to ena logika, ki bi jo počasi morali obrniti na glavo.
In hkrati pozabiti na ideal uravnoteženosti, saj “v resnici ne obstaja. Si ga ljudje predstavljajo tako, da imaš ekstremnega zagovornika ene strani, ekstremnega sogovornika druge strani in vmes novinarja, ki reče: resnica je pa nekje vmes.”
Medijsko ogledalo so novinarski stroki na festivalu na uro in pol dolgem dogodku nastavili še Andrej Gnezda iz Umanotere, ambasadorka medkulturnega dialoga Faila Pašić Bišić ter doktor filozofije, stripar in ilustrator Izar Lunaček, ki je poudaril, da je preveč hitrih in vročih tem, premalo pa usmerjenih medijev. Kot stripar je izpostavil predvsem pomanjkljivosti tiska: “Če se ljudem ne da več toliko brati časopisov, ker so navajeni bolj vizualnih medijev, bi jih lahko ravno strip naredil majčkeno bolj zanimive. Povsod so pa dejansko odrezali striperje iz ekip v krogu teh zunanjih sodelavcev, ki se jih je najprej znebilo.” Kako torej bolj vizualno in komunikativno predstaviti novinarske teme?
Ena zadeva, ki je danes recimo v Italiji pa v nekih tujih medijih zelo “in” je, da se pravzaprav dela novinarske kritične reportaže, zlasti iz terena, ki so potem predstavljene skozi strip. V bistvu lahko da ravno to, da neko morda suhoparno temo blazno bolj približaš bralcu in mu res hitreje zlezeš pod kožo.
… kar je tudi glavni namen medijske gonje predvsem tistih medijev, ki željo po večji branosti, gledanosti, poslušanosti in klikanosti ne znajo uresničevati drugače kot s hitrimi in t.i. vročimi novicami.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.
Medijski festival Naprej/Forward je osvetlil številna vprašanja, s katerimi se dnevno srečujejo novinarji, ki se zavedajo odgovornosti, ki jo nalaga delo v medijih. Že četrto leto zapored festival prinaša dobre primere iz svetovne medijske prakse in najnovejša znanja, ki jih medijski ustvarjalci potrebujejo, da bi javnostim ponudili kakovostne, dostopne in verodostojne vsebine. Pogled naprej so organizatorji festivala uravnotežili s kritičnim pogledom v preteklost. Na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana so povabili strokovnjake z različnih področij, ki pogosto odgovarjajo na vprašanja novinarjev, in sedmi sili tako nastavili ogledalo.
V stroki javnega zdravja je širjenje informacij in izobraževanje ljudi prek medijev nujno. Predstojnica Inštituta za medicino dela na UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak o dolžnostih stroke javnega zdravja do javnosti: “Naša dolžnost je, da svoje probleme razložimo na človeku razumljiv jezik in tudi na novinarju razumljiv jezik, da lahko raziskuje. Dolžnost novinarja pa je, da to poskuša objektivno prenesti, kar je velikokrat izjemno težko. Naša stroka je odvisna namreč od industrije – od tega od kje denar prihaja. In vedno je objektivnost ena najhujših strani, ker je preprosto vplivana z denarjem.” Sogovornica je izpostavila tudi problem prekarnosti.
Jaz mislim, da je skrajni čas, da novinarji začnejo razmišljati tudi o tem, da kmalu ne bodo več stari 30 in 35 let, ampak da morajo razmišljati tudi o svojih srednjih letih. Tako profesionalno kot seveda tudi iz smisla plati varovanja svojega zdravja.
Problem, ki ga je v slovenskih medijih problematiziral glasbenik in kolumnist Miha Blažič – N’toko, je podoben: premalo ljudi v medijih je zaposlenih v normalnih pogojih. Zaradi tega in zaradi nižanja standardov novinarskega dela so aktualne vsebine obdelane hitro in površno.
Mislim, da so se mediji tukaj ujeli v en cikel nižanja svoje kvalitete na račun tega, da se špara, zaradi tega, ker je pač kriza, zaradi tega, ker je gledalcev manj. Posledično pač je seveda kvaliteta še slabša in gledalcev še manj. Mislim, da je to ena logika, ki bi jo počasi morali obrniti na glavo.
In hkrati pozabiti na ideal uravnoteženosti, saj “v resnici ne obstaja. Si ga ljudje predstavljajo tako, da imaš ekstremnega zagovornika ene strani, ekstremnega sogovornika druge strani in vmes novinarja, ki reče: resnica je pa nekje vmes.”
Medijsko ogledalo so novinarski stroki na festivalu na uro in pol dolgem dogodku nastavili še Andrej Gnezda iz Umanotere, ambasadorka medkulturnega dialoga Faila Pašić Bišić ter doktor filozofije, stripar in ilustrator Izar Lunaček, ki je poudaril, da je preveč hitrih in vročih tem, premalo pa usmerjenih medijev. Kot stripar je izpostavil predvsem pomanjkljivosti tiska: “Če se ljudem ne da več toliko brati časopisov, ker so navajeni bolj vizualnih medijev, bi jih lahko ravno strip naredil majčkeno bolj zanimive. Povsod so pa dejansko odrezali striperje iz ekip v krogu teh zunanjih sodelavcev, ki se jih je najprej znebilo.” Kako torej bolj vizualno in komunikativno predstaviti novinarske teme?
Ena zadeva, ki je danes recimo v Italiji pa v nekih tujih medijih zelo “in” je, da se pravzaprav dela novinarske kritične reportaže, zlasti iz terena, ki so potem predstavljene skozi strip. V bistvu lahko da ravno to, da neko morda suhoparno temo blazno bolj približaš bralcu in mu res hitreje zlezeš pod kožo.
… kar je tudi glavni namen medijske gonje predvsem tistih medijev, ki željo po večji branosti, gledanosti, poslušanosti in klikanosti ne znajo uresničevati drugače kot s hitrimi in t.i. vročimi novicami.
Na novinarski konferenci zaposlenih na RTV Slovenija so se predstavniki posameznih aktivov odzvali na dogajanje na RTVS v minulem tednu ter predstavili zahteve za ohranitev nepristranskosti in profesionalnosti javnega servisa. Menijo namreč, da sta profesionalnost in nepristranskost javnega servisa čedalje bolj ogroženi.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov