Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.
Oblačila so ena od stvari, ki nas spremlja praktično vsepovsod. Kako velik pomen jim pripisujemo, je mogoče razbrati že iz besedne zveze »obleka naredi človeka«. A da pridejo do nas, jih mora nekdo izdelati in to nemalokrat v suženjskih razmerah. Ko se potrošniki nato znajdemo pred trgovskimi policami in množico hlač, majic, puloverjev, pa se za nakup novega kosa oblačila največkrat odločimo zaradi ugodne cene, všečnega videza ali znamke, ki nam je ljuba. Med dejavniki, ki nas spodbudijo k nakupu, je tudi kakovost oblačila, zelo redko pa se vprašamo, v kakšnih razmerah je bilo oblačilo izdelano, kakšne kemikalije so bile uporabljene pri njegovi proizvodnji, kako okoljsko obremenjujoče je.
Novodobni sužnji
Večina oblačil, ki jih je mogoče kupiti v slovenskih trgovinah, je proizvedena daleč od naših oči. Če pogledamo etiketo, na kateri je napisana država izvora, bomo tam najverjetneje našli katero od azijskih držav. A kot pravi Živa Lopatič iz Zadruge Buna, izvorne države ni tako lahko določiti: »Če za primer vzamemo bombažna oblačila, ugotovimo, da je bil bombaž izdelan v eni državi, potem je šel drugam in tam so ga spredli. Nato je šel v drugo državo, kjer so ga pobarvali in dokončali, v popolnoma drugi državi pa so ga sešili do konca.«
Oblačila, ki jih v velikih količinah proizvajajo v državah v razvoju, imajo vsaj eno skupno lastnost, in to je, da jih delavci izdelujejo v izjemno slabih delovnih razmerah, ki bi jih marsikdaj lahko označili za suženjske. Delavci so izjemno mladi, še otroci, delovni čas je praktično neomejen, od jutra do večera, plačilo, ki ga prejmejo, pa velikokrat ne zadošča niti za pokritje najnujnejših življenjskih stroškov. Kot pravi Lopatičeva, seznam kršitev nima meja:
Delajo v nemogočih pogojih, ni primernega prezračevanja, ne zagotavljajo jim stolov, zato delajo na tleh. Pri barvanju oblačil uporabljajo zdravju škodljive kemikalije, za ravnanje z njimi pa nimajo primernih zaščitnih oblačil.
Svoje delo opravljajo v slabo zgrajenih stavbah. V preteklosti je bilo tako v medijih na primer mogoče zaslediti zgodbo o Rani Plazi, v kateri so šivali oblačila za več zahodnih znamk. Zrušitev stavbe je terjala življenje več tisoč oseb.
Potoki, polni kemikalij, in puščave tam, kjer so bila nekoč velika jezera
Svetovna tekstilna industrija terja tudi velik okoljski davek. Znan je primer nekoč enega največjih svetovnih jezer Aralskega jezera, ki se zadnja desetletja zaradi proizvodnje bombaža nenehno krči. Območje rek Sir Darja in Amu Darja, ki se izlivata v jezero, namreč pokrivajo polja bombaža, ki za rast potrebuje ogromne količine vode. Na območju jezera je tako zdaj puščava.
Problematični so tudi izpusti kemikalij, uporabljenih pri proizvodnji oblačil, v potoke in reke. Kot razlaga Ines Kavgič iz Greenpeaca Slovenija, te kemikalije najprej škodujejo lokalnim prebivalcem in ekosistemom, nato pa se prek rek, morij in oceanov razširijo po vsem svetu:
Našli so jih celo na polih, v tkivih polarnih živali. Naša raziskava pa je pokazala, da so prisotne tudi na izjemno odročnih območjih, na visokih nadmorskih višinah, v gorah, kjer smo oddaljeni od izpustov teh kemikalij.
Oblačila, ki motijo delovanje našega telesa
Kemikalije, ki jih uporabljajo pri izdelavi oblačil, seveda pridejo tudi do kupcev po celem svetu. Greenpeace je sproščanje zdravju nevarnih kemikalij kot so ftalati, azo barvila, nonilfenoli, perfluorirane spojine iz oblačil, dokazal z raziskavami v okviru svoje kampanje Detox. Naštete spojine sicer uporabljajo za barvanje oblačil, z njimi povečajo odpornost blaga na vodo in umazanijo.
»Ftalate je mogoče tudi zavohati. Niso pa vsi enako toksični. Tisti, ki so bolj, so lahko hormonski motilci, kancerogeni, škodijo reprodukciji,« je pojasnila magistrica Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Podobno velja tudi za zelo obstojne perfluorirane spojine, ki so prav tako kancerogene in škodijo reprodukciji, poleg tega pa še ščitnici in pljučem.
Kot je še dodala predstavnica NIJZ, so vse spojine, ki se uporabljajo pri izdelavi tekstila, potrebne za to, da je končni izdelek tak, kot smo ga vajeni – da je torej lepe barve, odporen na vodo, se ne razteguje. A dejstvo je, da lahko za enak učinek izbiramo med takšnimi spojinami, ki so bolj škodljive okolju in človekovemu zdravju, in tistimi, ki so manj:
Te spojine, ki jih omenjamo v povezavi z negativnimi zdravstvenimi učinki, so v Evropski uniji že prepovedane. Težava pa je, da k nam prihajajo oblačila iz držav, kjer zakonodaja ni tako stroga.
Dostopnost, promet ter uporabo zdravju in okolju škodljivih kemikalij, ki jih je Evropska unija regulirala z direktivo REACH, v Sloveniji nadzira Urad Republike Slovenije za kemikalije. Njegov direktor magister Alojz Grabner pravi, da spoštovanje direktive na uradu preverjajo z rednimi testiranji naključnih oblačil. Preverjajo predvsem oblačila, ki prihajajo iz držav v razvoju, večjih neskladij pa do zdaj niso odkrili. Trg oblačil nadzira še Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki preverja, ali je na oblačilih navedena surovinska sestava ter ali se na otroških oblačilih v predelu glave in vratu nahajajo prepovedane vrvice oziroma vezalke.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.
Oblačila so ena od stvari, ki nas spremlja praktično vsepovsod. Kako velik pomen jim pripisujemo, je mogoče razbrati že iz besedne zveze »obleka naredi človeka«. A da pridejo do nas, jih mora nekdo izdelati in to nemalokrat v suženjskih razmerah. Ko se potrošniki nato znajdemo pred trgovskimi policami in množico hlač, majic, puloverjev, pa se za nakup novega kosa oblačila največkrat odločimo zaradi ugodne cene, všečnega videza ali znamke, ki nam je ljuba. Med dejavniki, ki nas spodbudijo k nakupu, je tudi kakovost oblačila, zelo redko pa se vprašamo, v kakšnih razmerah je bilo oblačilo izdelano, kakšne kemikalije so bile uporabljene pri njegovi proizvodnji, kako okoljsko obremenjujoče je.
Novodobni sužnji
Večina oblačil, ki jih je mogoče kupiti v slovenskih trgovinah, je proizvedena daleč od naših oči. Če pogledamo etiketo, na kateri je napisana država izvora, bomo tam najverjetneje našli katero od azijskih držav. A kot pravi Živa Lopatič iz Zadruge Buna, izvorne države ni tako lahko določiti: »Če za primer vzamemo bombažna oblačila, ugotovimo, da je bil bombaž izdelan v eni državi, potem je šel drugam in tam so ga spredli. Nato je šel v drugo državo, kjer so ga pobarvali in dokončali, v popolnoma drugi državi pa so ga sešili do konca.«
Oblačila, ki jih v velikih količinah proizvajajo v državah v razvoju, imajo vsaj eno skupno lastnost, in to je, da jih delavci izdelujejo v izjemno slabih delovnih razmerah, ki bi jih marsikdaj lahko označili za suženjske. Delavci so izjemno mladi, še otroci, delovni čas je praktično neomejen, od jutra do večera, plačilo, ki ga prejmejo, pa velikokrat ne zadošča niti za pokritje najnujnejših življenjskih stroškov. Kot pravi Lopatičeva, seznam kršitev nima meja:
Delajo v nemogočih pogojih, ni primernega prezračevanja, ne zagotavljajo jim stolov, zato delajo na tleh. Pri barvanju oblačil uporabljajo zdravju škodljive kemikalije, za ravnanje z njimi pa nimajo primernih zaščitnih oblačil.
Svoje delo opravljajo v slabo zgrajenih stavbah. V preteklosti je bilo tako v medijih na primer mogoče zaslediti zgodbo o Rani Plazi, v kateri so šivali oblačila za več zahodnih znamk. Zrušitev stavbe je terjala življenje več tisoč oseb.
Potoki, polni kemikalij, in puščave tam, kjer so bila nekoč velika jezera
Svetovna tekstilna industrija terja tudi velik okoljski davek. Znan je primer nekoč enega največjih svetovnih jezer Aralskega jezera, ki se zadnja desetletja zaradi proizvodnje bombaža nenehno krči. Območje rek Sir Darja in Amu Darja, ki se izlivata v jezero, namreč pokrivajo polja bombaža, ki za rast potrebuje ogromne količine vode. Na območju jezera je tako zdaj puščava.
Problematični so tudi izpusti kemikalij, uporabljenih pri proizvodnji oblačil, v potoke in reke. Kot razlaga Ines Kavgič iz Greenpeaca Slovenija, te kemikalije najprej škodujejo lokalnim prebivalcem in ekosistemom, nato pa se prek rek, morij in oceanov razširijo po vsem svetu:
Našli so jih celo na polih, v tkivih polarnih živali. Naša raziskava pa je pokazala, da so prisotne tudi na izjemno odročnih območjih, na visokih nadmorskih višinah, v gorah, kjer smo oddaljeni od izpustov teh kemikalij.
Oblačila, ki motijo delovanje našega telesa
Kemikalije, ki jih uporabljajo pri izdelavi oblačil, seveda pridejo tudi do kupcev po celem svetu. Greenpeace je sproščanje zdravju nevarnih kemikalij kot so ftalati, azo barvila, nonilfenoli, perfluorirane spojine iz oblačil, dokazal z raziskavami v okviru svoje kampanje Detox. Naštete spojine sicer uporabljajo za barvanje oblačil, z njimi povečajo odpornost blaga na vodo in umazanijo.
»Ftalate je mogoče tudi zavohati. Niso pa vsi enako toksični. Tisti, ki so bolj, so lahko hormonski motilci, kancerogeni, škodijo reprodukciji,« je pojasnila magistrica Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Podobno velja tudi za zelo obstojne perfluorirane spojine, ki so prav tako kancerogene in škodijo reprodukciji, poleg tega pa še ščitnici in pljučem.
Kot je še dodala predstavnica NIJZ, so vse spojine, ki se uporabljajo pri izdelavi tekstila, potrebne za to, da je končni izdelek tak, kot smo ga vajeni – da je torej lepe barve, odporen na vodo, se ne razteguje. A dejstvo je, da lahko za enak učinek izbiramo med takšnimi spojinami, ki so bolj škodljive okolju in človekovemu zdravju, in tistimi, ki so manj:
Te spojine, ki jih omenjamo v povezavi z negativnimi zdravstvenimi učinki, so v Evropski uniji že prepovedane. Težava pa je, da k nam prihajajo oblačila iz držav, kjer zakonodaja ni tako stroga.
Dostopnost, promet ter uporabo zdravju in okolju škodljivih kemikalij, ki jih je Evropska unija regulirala z direktivo REACH, v Sloveniji nadzira Urad Republike Slovenije za kemikalije. Njegov direktor magister Alojz Grabner pravi, da spoštovanje direktive na uradu preverjajo z rednimi testiranji naključnih oblačil. Preverjajo predvsem oblačila, ki prihajajo iz držav v razvoju, večjih neskladij pa do zdaj niso odkrili. Trg oblačil nadzira še Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki preverja, ali je na oblačilih navedena surovinska sestava ter ali se na otroških oblačilih v predelu glave in vratu nahajajo prepovedane vrvice oziroma vezalke.
Nad nemško vlado kot Damoklejev meč visi sodba ustavnega sodišča, izrečena pred natanko tednom dni, ki državo močno omejuje v razpolaganju z denarjem za prihodnja vlaganja. Nemški ustavni sodniki so vladi preprečili razpolaganje s 60 milijardami evrov nekoriščenih posojil iz časa epidemije korona virusa. Vlada je namreč sredstva leta 2021 prerazporedila v podnebni sklad. Za kako veliko vsoto gre? Kako to vpliva na nemški proračun, ki je tik pred sprejetjem? Je vlada v krizi?
Mesec november je mesec boja proti odvisnosti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da se starostna meja, pri kateri otroci pridejo v stik z alkoholom, tobakom in konopljo znižuje. Opozarjajo, da je to velik problem, saj nižja starost uživanja navedenih substanc pomeni večje tveganje za odvisnost. V ospredje odvisnosti sicer zadnja leta prihaja odvisnost od sodobnih tehnologij. V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi te vrste odvisnosti. Foto: Pixabay
Dmitrij Muratov je novinar in odgovorni urednik časnika Nova gazeta , ki je znan po poročanju o človekovih pravicah in zlorabah ruske oblasti. Muratov je tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 2021 – takrat jo je prejel skupaj s filipinsko novinarko Mario Ressa. Nobelovo nagrado je prodal na dražbi za skoraj sto milijonov evrov, izkupiček pa namenil Unicefu za pomoč begunskim otrokom iz Ukrajine. Danes naj bi se začel sodni postopek, ki ga je sprožil prav on, ker je bil označen za tujega agenta.
Avtonomna vožnja, ki se ji približujejo avtomobili z razvojem asistenčnih sistemov je tema, ki se ji bomo posvetili v naslednjih minutah in projektu »Hi Drive«, s katerim želijo pri Avtomotozvezi Slovenije izobraziti voznike v poznavanju in uporabi asistenčnih sistemov, ki lahko pozitivno vplivajo na varnost vožnje, če jih znamo uporabljati in najbrž učinkujejo tudi negativno, če jih ne znamo, če ne vemo, kako delujejo.
Pred 34 leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Kljub temu, da so jo ratificirale skoraj vse države na svetu – z izjemo ZDA in Somalije – sta zadnji dve leti v svetu prinesli veliko nazadovanje zagotavljanja otrokovih pravic. Zaradi starih in novih kriznih vojnih žarišč (Gaza, Ukrajina, Sudan) in številnih naravnih nesreč živijo otroci v v nenehni nevarnosti za svoje življenje in v nehumanih življenjskih pogojih. Na srečo ne pri nas, kjer je stanje na tem področju razmeroma dobro, čeprav je možnosti za izboljšavo še veliko: predvsem ko gre za pomanjkanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladih ter medvrstniškega nasilja, o katerem so govorili na posvetu Kako sodelovati za učinkovitejše zmanjševanje nasilja med mladimi. Več o stanju otrokovih pravic v svetu in doma ter o reševanju problematike medvrstniškega nasilja smo izveli v današnji Aktualni temi na Prvem.
Raven odpadne embalaže v Evropi je na najvišji ravni. V zadnjem desetletju je njena rast prehitela gospodarstvo in rasla hitreje kot obseg trgovalnega blaga. Zadnji podatki Eurostata o odpadni embalaži, objavljeno oktobra 2023, ponovno potrjujejo rast, priča smo 6-odstotnem povečanju nastajanja odpadkov v samo enem letu. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov v ospredje postavlja prav embalažo. Pripravlja jo slovenska nevladna organizacija Ekologi brez meja. Njen predstavnik Jaka Kranjc poudarja, da Slovenci so vestni pri zbiranju ločene embalaže.
Leta 2018 je na pobudo dveh gospodarskih slovenskih organizacij iz Trsta in Celovca zaživel projekt MAJ - Mreža Mladi Alpe Jadran, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije.
Tudi letos v času pred prazniki lahko napišete voščilnico, ki jo bo dobil eden od stanovalcev Domov za starejše po Sloveniji. Zbirajo jih v DEOS Centru starejših Notranje Gorice.
Pretirano zadolževanje gospodinjstev je problematika, s katero se ne srečujemo samo v Sloveniji, pač pa prav v vseh državah Evropske unije. Še zlasti najrevnejše prebivalstvo tvega, da bo z zadolževanjem šlo predaleč in se tako ujelo v spiralo dolgov, zaradi česar ne bo moglo več pokrivati tekočih življenjskih stroškov in celo ostalo brez doma. Za osveščanje in izobraževanje o tej problematiki je Inštitut Prelomi organiziral mednarodno konferenco o preprečevanju zadolženosti in boljšanju svetovanja o dolgovih. Na njej je sodeloval tudi dr. Dieter Korczak, predsednik Evropske mreže za potrošniške dolgove in koordinator Evropske platforme za zaščito pred prezadolženostjo – PEPPI. O vzrokih za pretirano zadolževanje gospodinjstev in o nujnih ukrepih za preprečevanje teh praks se je z njim pogovarjala Cirila Štuber.
Danes se v Novi Gorici končujejo tradicionalni dnevi slovenskega turizma. Gre za osrednji strokovni dogodek v panogi, ki je bil letos namenjen vprašanjem in izzivom, ki jih slovenskemu turizmu prinaša digitalizacija in v njenem okviru umetna inteligenca. Katere prednosti prinaša turizmu in česa je turistične delavce strah?
Letos obeležujemo 20. obletnico državnega programa Zora, ki je prvi organizirani presejalni program za raka v Sloveniji. V teh 20 letih se je zbolevnost za rakom materničnega vratu več kot prepolovila, v Sloveniji pa smo na poti do popolne odprave bolezni, so danes povedali na Onkološkem inštitutu. Rak materničnega vratu je sicer četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu. V Sloveniji letno beležimo 110 novih primerov in 42 smrti.
Vas zanima zgodovina območja, kjer živite, oziroma ste v dilemi, kako varno je to področje? Morda vam bo v pomoč nova aplikacija, ki so jo ustvarili na Oddelku za naravne nesreče pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gre za Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji. V Aktualni temi ga je predstavil Lenart Štaut z inštituta.
V razmerah globalnih političnih kriz in podnebnih sprememb se države vedno bolj zavedajo pomena lastne prehranske varnosti oz. suverenosti. Slovenija je to vprašanje dolgo zanemarjala in na rastlinskem delu postala odvisna od uvoza in s tem zelo ranljiva. Ugledni razpravljalci iz vrst proizvodnje, znanosti in politike so se v odprti razpravi pogovarjali o ukrepih, s katerimi bi sedanji razpadajoči sistem zagotavljanja hrane preusmerili v trajnostni sistem, ki bo vzdržen tako z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika. Za večjo prehransko varnost je potrebno tesnejše sodelovanje vseh členov v celotni verigi od kmeta do potrošnika, njihovi odnosi pa morajo biti pravični. Preobrazba celotnega prehranskega sistema bo eden najbolj kompleksnih in zahtevnih procesov, hkrati pa je to eno najpomembnejših strateških vprašanj naše prihodnosti.
Od 7. 11. 2023 do 16. 1. 2024 je odprt razpis za nagrado SozialMarie, ki je prva nagrada v Evropi za družbene inovacije. Razpis je namenjen projektom iz šestih držav, tudi Slovenije, ki uvajajo nove, učinkovite pristope k reševanju nekega družbenega problema. Pomembno je, da gre za projekte, ki že imajo družbene učinke, pa tudi, da še vedno potekajo. Nekaj več o nagradi pojasni članica mednarodne žirije Tanja Tamše, pogovarjali pa smo se tudi z županom madžarske občine Ipolytölgyes Bertalanom Radnaiem, ki je nagrado prejela lani.
»V zadnjih treh desetletjih so študije iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope obogatile področja študij popularne glasbe, zvočnih študij, kulturnih študij in etnomuzikologije ter ponudile vpogled v zapletene preplete med glasbenimi praksami, industrijo in občinstvi na eni strani ter različnimi vidiki pripadnosti, identifikacije in oblikovanja skupnosti na drugi strani. Analize sodobne lokalne in regionalne popularne glasbe – kot so med drugim turbofolk, avstropop, čalga, manele, tallava, srbski trapfolk, bolgarski trap in slovenska narodnozabavna glasba – zagotavljajo neprecenljiv vpogled v množico glasbenih in zvočnih pokrajin v regiji. Predstavljajo pa tudi odskočno desko za nadaljnje raziskovanje mehanizmov, vpliva in arhitektur pripadnosti, identifikacij in skupnosti v tem raznolikem prostoru, ki ga je zgodovinsko zaznamovala živahna dinamika prelomov, prekinitev in povezav.« Tako so zapisali organizatorji mednarodne konference z naslovom Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, ki 9. in 10. novembra poteka na Fakulteti za družbene vede. V dveh dneh se bo zvrstilo zelo veliko zanimivih predavanj in okroglih miz med drugim s tematikami: Prepletenost, izmenjava in geneza žanrov; Nacionalna identiteta in popularna glasba v Ukrajini po ruski invaziji; Občinstvo popularne glasbe; Razpiranje slovenske narodnozabavne glasbe; Med nacionalizmom in patriotizmom; Glasbena industrija in politika v srednji in vzhodni Evropi in še mnogo drugih. Natančnejši program je objavljen na spletni strani Fakultete za družbene vede. S profesorjem in enem izmed članov organizacijskega odbora konference, doktorjem Petrom Stankovićem se je pogovarjala Alja kramar.
Danes smo obkroženi z raznimi pametnimi napravami in večnim cinglanjem aparatur. V svetu, polnem hrupa, govoric, piskov sporočil, raznih opozoril in opomnikov, se tako lahko vprašamo, ali drug drugega sploh še slišimo. In prav to je ključno vprašanje predstave z naslovom A me slišiš, katere idejna vodja je glasbenica in pedagoginja Anja Strajnar. Predstava namreč prikazuje, kako otroci in odrasli pri digitalni komunikaciji prepogosto pozabijo, da je na drugi strani sporočila človek.
Najprej s sobotnim Martinovim, nato pa tudi z veselim decembrom se bližamo obdobju, ki ga poleg veselja in radosti zaznamuje tudi alkohol. Njegovo uživanje postane ekstremno nevarno, ko vinjeni sedemo za volan. Slovenija si po mnogih drugih državah tudi zato prizadeva za uvedbo alkoholne ključavnice. Gre za sistem, pri katerem morajo vozniki opraviti test alkoholiziranosti. Če ta v izpihanem zraku izkaže vsebnost alkohola, se avto ne prižge. Več v prispevku Reneja Markiča. foto: Bor Slana/STA
»Varnost v Sloveniji je na visoki ravni,« je na 9.nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Kranju, ki jo je skupaj z mestno občino in drugimi institucijami pripravila Fakulteta za varnostne vede, povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Konferenca o varnosti v lokalnem okolju predstavlja dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnem okolju v zadnjih dvanajstih letih. O raziskavah in ugotovitvah se je Aljana Jocif pogovarjala z dr. Gorazdom Meškom, predstojnikom katedre za kriminologijo Fakultete za varnostne vede Univerze v Ljubljani.
Evropska unija pripravlja zakonodajo, ki bo urejala področje umetne inteligence, s čimer postaja vodilna na tem področju v globalnem pogledu. Omejila bo sledenje ljudem, diskriminacijo in zbiranje njihovih informacij, mnoga podjetja, kot je denimo ChatGPT, pa bodo morala do določene mere spremeniti svoje delovanje. S poročevalcema o zakonu o umetni inteligenci Brandom Benifejem in Dragoşom Tudorachejem se je v Strasbourgu pogovarjal Rene Markič.
Kupci po novem na maloprodajnem računu lahko za vse vrste in kose mesa razberejo ali je v trgovinski mesnici kupljeno meso slovenskega porekla. Od začetka meseca novembra je namreč v veljavi sprememba pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. Ta sprememba omogoča vpogled v količinske tokove mesa živali rojenih v slovenskih hlevih in preprečuje morebitna zavajanja glede porekla. Nove zahteve glede označevanja sicer zadevajo samo trgovce, ki prodajajo meso v mesnicah, ne pa tudi gostinske prodaje ali javne zavode. Jernejka Drolec se je o tem pogovarjala s predstavniki rejcev, mesne industrije in trgovci.
Neveljaven email naslov