Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena.
Verjamemo, da je ljubezen do vina v Alzaciji globoko zakoreninjena, a tudi v Sloveniji je in cesta, ki teče v obliki srca med vinogradi je samo ena, zato je jasno, da so Alzačani sliko preprosto vzeli, jo priredili in uporabili za svojo promocijo. Poleg tega je podobnost očitna. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
“There is no need for stealing what is not yours In your catalogue half of page page 39 is located in Slovenia.”
“Hi. It’s not nice to steal something that doesn’t belong to you. You posted in your new tourist’s brochure a picture of a road in the middle of a vineyards in a shape of a heart which is located in Slovenia and not in Alsace! What a disgrace! Shame on all of you!”
“Hello! Could you please let me know where is the heart-shaped road in Alsace? The love of wine is deep rooted in Slovenia also… Alsace is very pretty too, no need to steal pictures from Slovenia. Bad Photoshop, bad!”
“Where can I find this beautiful heart shaped road in the Alsace region? I would love to visit it!”
Poklicali smo v Svečino in njih povprašali, kako vidijo zlorabo simbola njihove regije in ali se kanijo kakorkoli odzvati. Pogovarjali smo se z Borisom Keucem, predsednikom TD Svečina:
V Strasbourgu o prilastitvi srca niso vedeli ničesar. Poklicali smo namreč v turistično pisarno Strasbourga, se predstavili kot naključni turisti in jih povprašali o sliki. Češ, da smo jo opazili v njihovih turističnih brošurah, da se nam zdi lepa in da bi to vinsko cesto radi obiskali. Prosili smo jih, če nam lahko povedo, kje v Alzaciji se nahaja. Seveda niso vedeli, a so dejali, da se bodo pozanimali in nam sporočili. Odgovora, jasno, ni bilo.
Da o tem res niso vedeli ničesar, jim gre verjeti. Promocijski material namreč prejmejo od različnih lokalnih turističnih akterjev in jih preprosto vključijo v svoje kataloge in brošure.
Zatem smo poklicali še kot novinarji in zahtevali pojasnila. Nad vprašanjem o plagiatu fotografije in o kraji svečinskega simbola so bili presenečeni in nam pojasnili, da gre za promocijski material Alzaških vinskih poti.
Obrnili smo se še na Route des Vins d`Alsace, Alzaško vinsko pot, ki je promocijski material izdala. Tam nam odgovora niso želeli podati, napotili so nas na alzaško turistično organizacijo. Njihov odgovor še čakamo.
Četudi smo ostali brez uradnih pojasnil pa so pa klici slovenskih novinarjev in številna ogorčena mnenja na družbenih omrežjih pripeljala do tega, da so v Alzaciji prepoznali svojo napako. Na družbenih omrežjih so podali neuradno opravičilo in obljubili, da tega motiva pri promociji ne bodo več uporabljali:
Un visuel qui ne sera plus utilisé pour la promotion de la Route des Vins d’Alsace. Avec nos excuses pour ce montage photo peu judicieux!
Ali in kako se bodo odzvali, smo vprašali Slovensko turistično organizacijo:
Slovenska turistična organizacija je glede uporabe motiva iz slovenske pokrajine v oglaševanju vinske ponudbe Alzacije opozorila Strasbourgško turistično organizacijo že meseca julija. Ponovno smo jih opozorili ob nedavni uporabi motiva svečinskega srca, po usklajevanju z nami pa je odreagiralo tudi Veleposlaništvo republike Slovenije v Parizu. Z objavo na svojem FB profilu, ki smo jo na FB profilu in Twitterju objavili tudi mi, da gre za »skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije«, smo pozvali k obisku slovenskega srca med vinogradi v Svečini. Na to se je s predlogom za pobratenje odzval Vin d’Alsace (The Conseil Interprofessionnel des Vins d’Alsace CIVA), ki je nosilec publikacije. Za fotomontažo so se opravičili tudi prek FB profila Güsti Terroir (www.facebook.com/gusti.civa).
Slovenska turistična organizacija pri svojih promocijskih aktivnostih izpostavlja vinsko ponudbo Slovenije in tudi Slovenskih Goric. Spodrsljaj Vin d’Alsace je za nas odlična dodatna priložnost za promocijo slovenskih vin in idilične slovenske pokrajine, kot je v Svečini. To povečano pozornost Sloveniji bomo vsekakor izkoristili tudi na nastopih na francoskem trgu.
Kako se na to odzvati in kako situacijo obrniti v svoj prid, je vprašanje, na katerega iščejo odgovor tudi v Svečini. Za komentar in mnenje smo vprašali doc. dr. Mihaela Klineta, s Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede:
Glede na odziv turističnega društva iz Svečine in glede na prve spravljive odzive STO-ja se zdi, da tožb ne bo, kar je tudi razumljivo. Zaplet namreč med drugim ponuja priložnost, da se dolgoročno in s pravimi prijemi iztrži več kot denar: mednarodna prepoznavnost Slovenskih goric.
Novica o potujočem srcu je dosegla tudi slovensko veleposlaništvo v Franciji, odzvali so se na zelo spravljiv in diplomatski način:
»Skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije. Pridite in obiščite slovensko “Srce med vinogradi v Svečini”! I feel sLOVEnia!«
Strasbourg in Alzacija sicer nista edina, ki ju je zamikalo slovensko srce. Prav tako je bilo srce iz Svečine opaženo v enem od promocijskih videov za avstrijska vina in vinske poti. O prisvajanju slovenskih srčnih vinskih kapljic smo povprašali tudi njih, obljubili so, da bodo obvestili pristojne in nam poslali odgovor. Tega smo po nekaj dneh vztrajnega opominjanja res dočakali, sporni videoposnetek pa na spletu ni več dosegljiv. Takole se v imenu Avstrijcev s pepelom posipa Willi Klinger, generalni direktor podjetja za promocijo in trženje avstrijskih vin.
Primer torej ni osamljen in zagotovo tudi ni zadnji. Bi bilo pa zanimivo videti odziv Francozov, če bi v slovenske turistične kataloge dodali kak francoski sir, morda sliko francoskih Alp, ali pa Avstrijcev, če bi s knežjim kamnom ter s sliko Celovca ali Gradca vabili obiskovalce v Slovenijo.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena.
Verjamemo, da je ljubezen do vina v Alzaciji globoko zakoreninjena, a tudi v Sloveniji je in cesta, ki teče v obliki srca med vinogradi je samo ena, zato je jasno, da so Alzačani sliko preprosto vzeli, jo priredili in uporabili za svojo promocijo. Poleg tega je podobnost očitna. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
“There is no need for stealing what is not yours In your catalogue half of page page 39 is located in Slovenia.”
“Hi. It’s not nice to steal something that doesn’t belong to you. You posted in your new tourist’s brochure a picture of a road in the middle of a vineyards in a shape of a heart which is located in Slovenia and not in Alsace! What a disgrace! Shame on all of you!”
“Hello! Could you please let me know where is the heart-shaped road in Alsace? The love of wine is deep rooted in Slovenia also… Alsace is very pretty too, no need to steal pictures from Slovenia. Bad Photoshop, bad!”
“Where can I find this beautiful heart shaped road in the Alsace region? I would love to visit it!”
Poklicali smo v Svečino in njih povprašali, kako vidijo zlorabo simbola njihove regije in ali se kanijo kakorkoli odzvati. Pogovarjali smo se z Borisom Keucem, predsednikom TD Svečina:
V Strasbourgu o prilastitvi srca niso vedeli ničesar. Poklicali smo namreč v turistično pisarno Strasbourga, se predstavili kot naključni turisti in jih povprašali o sliki. Češ, da smo jo opazili v njihovih turističnih brošurah, da se nam zdi lepa in da bi to vinsko cesto radi obiskali. Prosili smo jih, če nam lahko povedo, kje v Alzaciji se nahaja. Seveda niso vedeli, a so dejali, da se bodo pozanimali in nam sporočili. Odgovora, jasno, ni bilo.
Da o tem res niso vedeli ničesar, jim gre verjeti. Promocijski material namreč prejmejo od različnih lokalnih turističnih akterjev in jih preprosto vključijo v svoje kataloge in brošure.
Zatem smo poklicali še kot novinarji in zahtevali pojasnila. Nad vprašanjem o plagiatu fotografije in o kraji svečinskega simbola so bili presenečeni in nam pojasnili, da gre za promocijski material Alzaških vinskih poti.
Obrnili smo se še na Route des Vins d`Alsace, Alzaško vinsko pot, ki je promocijski material izdala. Tam nam odgovora niso želeli podati, napotili so nas na alzaško turistično organizacijo. Njihov odgovor še čakamo.
Četudi smo ostali brez uradnih pojasnil pa so pa klici slovenskih novinarjev in številna ogorčena mnenja na družbenih omrežjih pripeljala do tega, da so v Alzaciji prepoznali svojo napako. Na družbenih omrežjih so podali neuradno opravičilo in obljubili, da tega motiva pri promociji ne bodo več uporabljali:
Un visuel qui ne sera plus utilisé pour la promotion de la Route des Vins d’Alsace. Avec nos excuses pour ce montage photo peu judicieux!
Ali in kako se bodo odzvali, smo vprašali Slovensko turistično organizacijo:
Slovenska turistična organizacija je glede uporabe motiva iz slovenske pokrajine v oglaševanju vinske ponudbe Alzacije opozorila Strasbourgško turistično organizacijo že meseca julija. Ponovno smo jih opozorili ob nedavni uporabi motiva svečinskega srca, po usklajevanju z nami pa je odreagiralo tudi Veleposlaništvo republike Slovenije v Parizu. Z objavo na svojem FB profilu, ki smo jo na FB profilu in Twitterju objavili tudi mi, da gre za »skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije«, smo pozvali k obisku slovenskega srca med vinogradi v Svečini. Na to se je s predlogom za pobratenje odzval Vin d’Alsace (The Conseil Interprofessionnel des Vins d’Alsace CIVA), ki je nosilec publikacije. Za fotomontažo so se opravičili tudi prek FB profila Güsti Terroir (www.facebook.com/gusti.civa).
Slovenska turistična organizacija pri svojih promocijskih aktivnostih izpostavlja vinsko ponudbo Slovenije in tudi Slovenskih Goric. Spodrsljaj Vin d’Alsace je za nas odlična dodatna priložnost za promocijo slovenskih vin in idilične slovenske pokrajine, kot je v Svečini. To povečano pozornost Sloveniji bomo vsekakor izkoristili tudi na nastopih na francoskem trgu.
Kako se na to odzvati in kako situacijo obrniti v svoj prid, je vprašanje, na katerega iščejo odgovor tudi v Svečini. Za komentar in mnenje smo vprašali doc. dr. Mihaela Klineta, s Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede:
Glede na odziv turističnega društva iz Svečine in glede na prve spravljive odzive STO-ja se zdi, da tožb ne bo, kar je tudi razumljivo. Zaplet namreč med drugim ponuja priložnost, da se dolgoročno in s pravimi prijemi iztrži več kot denar: mednarodna prepoznavnost Slovenskih goric.
Novica o potujočem srcu je dosegla tudi slovensko veleposlaništvo v Franciji, odzvali so se na zelo spravljiv in diplomatski način:
»Skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije. Pridite in obiščite slovensko “Srce med vinogradi v Svečini”! I feel sLOVEnia!«
Strasbourg in Alzacija sicer nista edina, ki ju je zamikalo slovensko srce. Prav tako je bilo srce iz Svečine opaženo v enem od promocijskih videov za avstrijska vina in vinske poti. O prisvajanju slovenskih srčnih vinskih kapljic smo povprašali tudi njih, obljubili so, da bodo obvestili pristojne in nam poslali odgovor. Tega smo po nekaj dneh vztrajnega opominjanja res dočakali, sporni videoposnetek pa na spletu ni več dosegljiv. Takole se v imenu Avstrijcev s pepelom posipa Willi Klinger, generalni direktor podjetja za promocijo in trženje avstrijskih vin.
Primer torej ni osamljen in zagotovo tudi ni zadnji. Bi bilo pa zanimivo videti odziv Francozov, če bi v slovenske turistične kataloge dodali kak francoski sir, morda sliko francoskih Alp, ali pa Avstrijcev, če bi s knežjim kamnom ter s sliko Celovca ali Gradca vabili obiskovalce v Slovenijo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V naslednjih minutah pa o dokumentih. O osebnih izkaznicah in vozniških dovoljenjih bomo govorili. V roku enega leta bo namreč na področju teh uradnih identifikacijskih dokumentov prišlo do sprememb. Pri osebnih izkaznicah bomo priča posodobitvi, pri vozniških dokumentih pa čez leto dni ne bodo več veljala stara dovoljenja na tridelnem roza obrazcu. Voznice in vozniki ga bodo morali obvezno zamenjati s kartičnim, sicer ne bodo več smeli voziti v prometu. Več Marko Rozman.
Vprašanje ali bo prišlo do napada Rusije na Ukrajino, je še vedno v zraku. Potekajo diplomatski pogovori, tudi v ostrejših tonih. Predsednik ZDA Joe Biden je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji razglasil enotnost med zavezniki. Pentagon je sporočil, da je v pripravljenosti 8500 vojakov, tudi Nato se je oglasil in sporočil, da že pošilja letala in ladje za krepitev varnosti vzhodne Evrope.
V Sloveniji smo prvi primer okuženosti s koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca. Skoraj dve leti je, odkar nam je covid spremenil življenje, razmere pa še kar trajajo. Laboratoriji so na robu zmogljivosti, zdravstveni delavci so izgoreli, ljudje pa smo nasploh utrujeni, brezvoljni in naveličani. Strokovnjaki govorijo o posebni vrsti utrujenosti - pandemični utrujenosti. Kakšne so značilnosti, kako jo prepoznamo pri sebi, drugih in kako si lahko pomagamo, o tem Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Teden, ki je pred nami je teden za opazovanje in preučevanje ptic, ki živijo okoli nas. Potem ko so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije sredi januarja šteli ptice, ki živijo ob slovenskih vodotokih in mokriščih, so zdaj na vrsti preostale ptice. Akcija, ki se začenja danes bo trajala vse do nedelje, v njej pa lahko sodelujete vsi, ki si lahko vzamete pol ure časa in ste pripravljeni svoja opažanja zapisati na papir. Več o tem je Cirili Štuber povedal Tilen Basle iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bo začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim prinaša ukinitev izročanja papirnega računa. Tega bodo prodajalci blaga in storitev kupcu izročili le na izrecno željo. Prodajalci na neobvezno tiskanje računov še niso povsem pripravili, v zvezi potrošnikov pa imajo glede novosti pomisleke. Več Tjaša Škamperle.
Pri založbi Inštituta za kriminologijo je izšla nova monografija z naslovom »Koga reševati v času epidemije? – Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže«, ki je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Monografijo je uredila Renata Salecl, med avtoricami in avtorji poglavij pa so številne raziskovalke in raziskovalci z Inštituta za kriminologijo in drugih raziskovalnih institucij. Monografija je brezplačno dostopna.
V torek je Nacionalni inštitut za biologijo vzpostavil spletno stran za spoznavanje in ugotavljanje razširjenosti cianobakterij, ki jih lahko najdemo v vodi in tudi na kopnem, kjer so površine vlažne. Gre za spletno stran ciano.si.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani in nekaterih drugih mestih po državi delujejo tako imenovane pro bono ambulante, ki so namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Če so prej ljubljansko ambulanto obiskovali po večini brezdomci, begunci in propadli obrtniki, so med epidemijo k njim začeli prihajati tudi ljudje, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, vendar ne pridejo do zdravnika ali pa so stroški doplačila za zdravila previsoki. Vodja ambulante Vida Drame Orožim tej pravi kar mala poliklinika Ljubljana. V okviru nje deluje tudi svetovalnica, ki je edinstvena, stalno ekipo pa sestavljajo gospa Drame Orožim, upokojena zdravnica, poleg nje pa še medicinska sestra, socialna delavka in gospodinja, ki je tudi čistilka. Več v pogovoru z avtorico prispevka Evo Lipovšek.
Raziskovalci iz nemškega Hamburga opozarjajo, da tudi blagi covid lahko poškoduje nekatere notranje organe. Še zlasti na udaru so srce, pljuča in ledvice. Ugotovili so, da okužba s koronavirusom za nekaj odstotkov poslabša njihovo delovanje. Kar res ni veliko, pravi prof. Raphael Twerenbold z Univerzitetne klinike Hamburg Eppendorf, vendar za primerjavo dodaja: »To je tako, kot da bi vsak Evropejec prvega januarja tehtal 5 kg več. Seveda vsi zaradi dodatnih petih kilogramov ne bodo imeli slabše kakovosti življenja. Vemo pa, da imajo odvečni kilogrami na dolgi rok lahko negativne posledice.« Kakšne posledice torej pušča blagi covid v prispevku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: UKE Hamburg
V osnovnih šolah je v izobraževalnem procesu še vedno prisotno veliko spolnih stereotipov, ki se kažejo tako v odkritem kot prikritem kurikulumu. V ta namen je nastal projekt imenovan Stella, ki prinaša izboljšanje in prenos dobrih praks na področju vključevanja spolov na področju Slovenije in Srbije.
Ali ste vedeli, da se v medijih kot gostje pojavlja bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov in to kljub temu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški in da znanstvenic ter strokovnjakinj z različnih področij, pri nas, vsekakor ne primanjkuje. Mediji seveda odražajo stanje v družbi, enakost spolov namreč še zdaleč ni dosežena, a hkrati bistveno pripomorejo k oblikovanju javnega mnenja. Zato je z novim letom zaživel spletni portal imenovan Ona Ve, združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja, ki si prizadeva za večjo zastopanost žensk v medijih.
Dražitve surovin, repromaterialov, stroški delovne sile in podivjane cene elektrike so glavni elementi za napovedane podražitve hrane. Živilci so jih trgovcem najavili konec lanskega leta, a pogajanja še niso končana in letos potrošniki novega vala podražitev hrane še nismo občutili. Kot vse kaže ga bodo prej ali slej, saj podjetja v dobavni verigi vseh cenovnih pritiskov, brez prenosa na maloprodajne cene, ne bodo več dolgo zdržala. Cene hrane so namreč dosegle dno. Kaj nas torej čaka? Lansko leto so živilci dosegli zvišanje cen perutninskega in delno govejega mesa. A s tem niso uspeli pokriti višjih stroškov, ki nastajajo, kot je znano zaradi dražjih osnovnih surovin, embalaže, energentov, in neobvladljivih cen elektrike. Živilska industrija ne razmišlja o ustavitvi proizvodnje, v primeru mleka, ki nastaja vsak dan, je to nemogoče. Več Jernejka Drolec.
Sinoči so v organizaciji družbe Mediáde in revije IRT 3000 predstavili že četrto generacijo nominirank za inženirko leta. »Tehnologija se razvija s svetlobno hitrostjo, vrzel med spoloma v visokotehnoloških poklicih pa ostaja,« je na prireditvi poudarila Medeja Lončar, predsednica uprave Siemensa, ki je pobudnik izbora inženirke leta v Sloveniji. Za inženirko leta so izbrali dr. Natašo Kovačević, vodjo projektov v oddelku raziskav v Kolektorju. Inženirka kemije se je po raziskovalnem delu na IJS (Inštitutu Jožef Štefan) preselila v gospodarstvo, kjer dela na preliminarnih raziskavah in razvoju novih materialov. Z njo se je v jutru po izboru pogovarjala Cirila Štuber.
Neveljaven email naslov