Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena.
Verjamemo, da je ljubezen do vina v Alzaciji globoko zakoreninjena, a tudi v Sloveniji je in cesta, ki teče v obliki srca med vinogradi je samo ena, zato je jasno, da so Alzačani sliko preprosto vzeli, jo priredili in uporabili za svojo promocijo. Poleg tega je podobnost očitna. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
“There is no need for stealing what is not yours In your catalogue half of page page 39 is located in Slovenia.”
“Hi. It’s not nice to steal something that doesn’t belong to you. You posted in your new tourist’s brochure a picture of a road in the middle of a vineyards in a shape of a heart which is located in Slovenia and not in Alsace! What a disgrace! Shame on all of you!”
“Hello! Could you please let me know where is the heart-shaped road in Alsace? The love of wine is deep rooted in Slovenia also… Alsace is very pretty too, no need to steal pictures from Slovenia. Bad Photoshop, bad!”
“Where can I find this beautiful heart shaped road in the Alsace region? I would love to visit it!”
Poklicali smo v Svečino in njih povprašali, kako vidijo zlorabo simbola njihove regije in ali se kanijo kakorkoli odzvati. Pogovarjali smo se z Borisom Keucem, predsednikom TD Svečina:
V Strasbourgu o prilastitvi srca niso vedeli ničesar. Poklicali smo namreč v turistično pisarno Strasbourga, se predstavili kot naključni turisti in jih povprašali o sliki. Češ, da smo jo opazili v njihovih turističnih brošurah, da se nam zdi lepa in da bi to vinsko cesto radi obiskali. Prosili smo jih, če nam lahko povedo, kje v Alzaciji se nahaja. Seveda niso vedeli, a so dejali, da se bodo pozanimali in nam sporočili. Odgovora, jasno, ni bilo.
Da o tem res niso vedeli ničesar, jim gre verjeti. Promocijski material namreč prejmejo od različnih lokalnih turističnih akterjev in jih preprosto vključijo v svoje kataloge in brošure.
Zatem smo poklicali še kot novinarji in zahtevali pojasnila. Nad vprašanjem o plagiatu fotografije in o kraji svečinskega simbola so bili presenečeni in nam pojasnili, da gre za promocijski material Alzaških vinskih poti.
Obrnili smo se še na Route des Vins d`Alsace, Alzaško vinsko pot, ki je promocijski material izdala. Tam nam odgovora niso želeli podati, napotili so nas na alzaško turistično organizacijo. Njihov odgovor še čakamo.
Četudi smo ostali brez uradnih pojasnil pa so pa klici slovenskih novinarjev in številna ogorčena mnenja na družbenih omrežjih pripeljala do tega, da so v Alzaciji prepoznali svojo napako. Na družbenih omrežjih so podali neuradno opravičilo in obljubili, da tega motiva pri promociji ne bodo več uporabljali:
Un visuel qui ne sera plus utilisé pour la promotion de la Route des Vins d’Alsace. Avec nos excuses pour ce montage photo peu judicieux!
Ali in kako se bodo odzvali, smo vprašali Slovensko turistično organizacijo:
Slovenska turistična organizacija je glede uporabe motiva iz slovenske pokrajine v oglaševanju vinske ponudbe Alzacije opozorila Strasbourgško turistično organizacijo že meseca julija. Ponovno smo jih opozorili ob nedavni uporabi motiva svečinskega srca, po usklajevanju z nami pa je odreagiralo tudi Veleposlaništvo republike Slovenije v Parizu. Z objavo na svojem FB profilu, ki smo jo na FB profilu in Twitterju objavili tudi mi, da gre za »skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije«, smo pozvali k obisku slovenskega srca med vinogradi v Svečini. Na to se je s predlogom za pobratenje odzval Vin d’Alsace (The Conseil Interprofessionnel des Vins d’Alsace CIVA), ki je nosilec publikacije. Za fotomontažo so se opravičili tudi prek FB profila Güsti Terroir (www.facebook.com/gusti.civa).
Slovenska turistična organizacija pri svojih promocijskih aktivnostih izpostavlja vinsko ponudbo Slovenije in tudi Slovenskih Goric. Spodrsljaj Vin d’Alsace je za nas odlična dodatna priložnost za promocijo slovenskih vin in idilične slovenske pokrajine, kot je v Svečini. To povečano pozornost Sloveniji bomo vsekakor izkoristili tudi na nastopih na francoskem trgu.
Kako se na to odzvati in kako situacijo obrniti v svoj prid, je vprašanje, na katerega iščejo odgovor tudi v Svečini. Za komentar in mnenje smo vprašali doc. dr. Mihaela Klineta, s Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede:
Glede na odziv turističnega društva iz Svečine in glede na prve spravljive odzive STO-ja se zdi, da tožb ne bo, kar je tudi razumljivo. Zaplet namreč med drugim ponuja priložnost, da se dolgoročno in s pravimi prijemi iztrži več kot denar: mednarodna prepoznavnost Slovenskih goric.
Novica o potujočem srcu je dosegla tudi slovensko veleposlaništvo v Franciji, odzvali so se na zelo spravljiv in diplomatski način:
»Skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije. Pridite in obiščite slovensko “Srce med vinogradi v Svečini”! I feel sLOVEnia!«
Strasbourg in Alzacija sicer nista edina, ki ju je zamikalo slovensko srce. Prav tako je bilo srce iz Svečine opaženo v enem od promocijskih videov za avstrijska vina in vinske poti. O prisvajanju slovenskih srčnih vinskih kapljic smo povprašali tudi njih, obljubili so, da bodo obvestili pristojne in nam poslali odgovor. Tega smo po nekaj dneh vztrajnega opominjanja res dočakali, sporni videoposnetek pa na spletu ni več dosegljiv. Takole se v imenu Avstrijcev s pepelom posipa Willi Klinger, generalni direktor podjetja za promocijo in trženje avstrijskih vin.
Primer torej ni osamljen in zagotovo tudi ni zadnji. Bi bilo pa zanimivo videti odziv Francozov, če bi v slovenske turistične kataloge dodali kak francoski sir, morda sliko francoskih Alp, ali pa Avstrijcev, če bi s knežjim kamnom ter s sliko Celovca ali Gradca vabili obiskovalce v Slovenijo.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena.
Verjamemo, da je ljubezen do vina v Alzaciji globoko zakoreninjena, a tudi v Sloveniji je in cesta, ki teče v obliki srca med vinogradi je samo ena, zato je jasno, da so Alzačani sliko preprosto vzeli, jo priredili in uporabili za svojo promocijo. Poleg tega je podobnost očitna. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
“There is no need for stealing what is not yours In your catalogue half of page page 39 is located in Slovenia.”
“Hi. It’s not nice to steal something that doesn’t belong to you. You posted in your new tourist’s brochure a picture of a road in the middle of a vineyards in a shape of a heart which is located in Slovenia and not in Alsace! What a disgrace! Shame on all of you!”
“Hello! Could you please let me know where is the heart-shaped road in Alsace? The love of wine is deep rooted in Slovenia also… Alsace is very pretty too, no need to steal pictures from Slovenia. Bad Photoshop, bad!”
“Where can I find this beautiful heart shaped road in the Alsace region? I would love to visit it!”
Poklicali smo v Svečino in njih povprašali, kako vidijo zlorabo simbola njihove regije in ali se kanijo kakorkoli odzvati. Pogovarjali smo se z Borisom Keucem, predsednikom TD Svečina:
V Strasbourgu o prilastitvi srca niso vedeli ničesar. Poklicali smo namreč v turistično pisarno Strasbourga, se predstavili kot naključni turisti in jih povprašali o sliki. Češ, da smo jo opazili v njihovih turističnih brošurah, da se nam zdi lepa in da bi to vinsko cesto radi obiskali. Prosili smo jih, če nam lahko povedo, kje v Alzaciji se nahaja. Seveda niso vedeli, a so dejali, da se bodo pozanimali in nam sporočili. Odgovora, jasno, ni bilo.
Da o tem res niso vedeli ničesar, jim gre verjeti. Promocijski material namreč prejmejo od različnih lokalnih turističnih akterjev in jih preprosto vključijo v svoje kataloge in brošure.
Zatem smo poklicali še kot novinarji in zahtevali pojasnila. Nad vprašanjem o plagiatu fotografije in o kraji svečinskega simbola so bili presenečeni in nam pojasnili, da gre za promocijski material Alzaških vinskih poti.
Obrnili smo se še na Route des Vins d`Alsace, Alzaško vinsko pot, ki je promocijski material izdala. Tam nam odgovora niso želeli podati, napotili so nas na alzaško turistično organizacijo. Njihov odgovor še čakamo.
Četudi smo ostali brez uradnih pojasnil pa so pa klici slovenskih novinarjev in številna ogorčena mnenja na družbenih omrežjih pripeljala do tega, da so v Alzaciji prepoznali svojo napako. Na družbenih omrežjih so podali neuradno opravičilo in obljubili, da tega motiva pri promociji ne bodo več uporabljali:
Un visuel qui ne sera plus utilisé pour la promotion de la Route des Vins d’Alsace. Avec nos excuses pour ce montage photo peu judicieux!
Ali in kako se bodo odzvali, smo vprašali Slovensko turistično organizacijo:
Slovenska turistična organizacija je glede uporabe motiva iz slovenske pokrajine v oglaševanju vinske ponudbe Alzacije opozorila Strasbourgško turistično organizacijo že meseca julija. Ponovno smo jih opozorili ob nedavni uporabi motiva svečinskega srca, po usklajevanju z nami pa je odreagiralo tudi Veleposlaništvo republike Slovenije v Parizu. Z objavo na svojem FB profilu, ki smo jo na FB profilu in Twitterju objavili tudi mi, da gre za »skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije«, smo pozvali k obisku slovenskega srca med vinogradi v Svečini. Na to se je s predlogom za pobratenje odzval Vin d’Alsace (The Conseil Interprofessionnel des Vins d’Alsace CIVA), ki je nosilec publikacije. Za fotomontažo so se opravičili tudi prek FB profila Güsti Terroir (www.facebook.com/gusti.civa).
Slovenska turistična organizacija pri svojih promocijskih aktivnostih izpostavlja vinsko ponudbo Slovenije in tudi Slovenskih Goric. Spodrsljaj Vin d’Alsace je za nas odlična dodatna priložnost za promocijo slovenskih vin in idilične slovenske pokrajine, kot je v Svečini. To povečano pozornost Sloveniji bomo vsekakor izkoristili tudi na nastopih na francoskem trgu.
Kako se na to odzvati in kako situacijo obrniti v svoj prid, je vprašanje, na katerega iščejo odgovor tudi v Svečini. Za komentar in mnenje smo vprašali doc. dr. Mihaela Klineta, s Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede:
Glede na odziv turističnega društva iz Svečine in glede na prve spravljive odzive STO-ja se zdi, da tožb ne bo, kar je tudi razumljivo. Zaplet namreč med drugim ponuja priložnost, da se dolgoročno in s pravimi prijemi iztrži več kot denar: mednarodna prepoznavnost Slovenskih goric.
Novica o potujočem srcu je dosegla tudi slovensko veleposlaništvo v Franciji, odzvali so se na zelo spravljiv in diplomatski način:
»Skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije. Pridite in obiščite slovensko “Srce med vinogradi v Svečini”! I feel sLOVEnia!«
Strasbourg in Alzacija sicer nista edina, ki ju je zamikalo slovensko srce. Prav tako je bilo srce iz Svečine opaženo v enem od promocijskih videov za avstrijska vina in vinske poti. O prisvajanju slovenskih srčnih vinskih kapljic smo povprašali tudi njih, obljubili so, da bodo obvestili pristojne in nam poslali odgovor. Tega smo po nekaj dneh vztrajnega opominjanja res dočakali, sporni videoposnetek pa na spletu ni več dosegljiv. Takole se v imenu Avstrijcev s pepelom posipa Willi Klinger, generalni direktor podjetja za promocijo in trženje avstrijskih vin.
Primer torej ni osamljen in zagotovo tudi ni zadnji. Bi bilo pa zanimivo videti odziv Francozov, če bi v slovenske turistične kataloge dodali kak francoski sir, morda sliko francoskih Alp, ali pa Avstrijcev, če bi s knežjim kamnom ter s sliko Celovca ali Gradca vabili obiskovalce v Slovenijo.
Nakup nepremičnine v Ljubljani je za številne mlade in tudi tiste z rednimi povprečnimi prihodki skorajda nedosegljiv cilj. Država je glede stanovanjske politike pogrnila na izpitu.
V naši zahodni sosedi je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov. Povprečna cena kvadratnega metra v državi se je v minulem letu znižala za 1,8 odstotka na 1.700 evrov, kar je najnižje v zadnjem desetletju. Razlike med cenami nepremičnin na severu in jugu Italije so ogromne.
V hrvaški prestolnici so se cene starih nepremičnin, ki jih je prizadel nedavni potres, zelo znižale, vrtoglave pa so cene novih stanovanj. Država pomaga mladim pri odplačevanju posojila prvih 5 let.
V Ljubljani se že tako visoke cene nepremičnin še vedno zvišujejo, zato zemljišča, stanovanja ali hiše povečini lahko kupijo le bogati posamezniki in podjetja, ki nato nepremičnine povečini oddajajo v najem. Razlog za nedostopnost stanovanj tiči tudi v neaktivnosti države pri snovanju stanovanjske politike. Država je stanovanjsko problematiko prepustila trgu, ki sam določa cene. Na nepremičninski trg v hrvaški prestolnici so v minulih dveh letih najbolj vplivali močni potresni sunki. Cene nepremičnin v starem delu Zagreba so se zelo znižale, za kvadratni meter novega stanovanja pa je treba odšteti tudi 8000 evrov. Zanimivi so zlasti tisti deli mesta, kjer so stavbe iz armiranega betona. V Italiji je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov.
Mineva 21 let od tragedije v Kaprunu v Avstriji, ko je v vagonu zobate železnice izbruhnil požar v katerem je umrlo 155 ljudi. To pa še zdaleč ni edina tragedija na smučišču. Dobri dve leti pred nesrečo v Avstriji pa se je nerazumljiva tragedija odvijala na italijanskem smučišču Cavalese. 3. februarja 1998 je ameriško vojno letalo letelo nedovoljeno nizko in hitro ter pri tem pretrgalo nosilni kabel žičnice. Ravno takrat so se smučarji z gondolo vračali s smučišča. Umrlo je 20 ljudi.
Gibanje za pitno vodo je danes začelo kampanjo za zagotovitev pitne vode v Anhovem, kjer se že več kot 40 let pogosto dogajajo ekološke nesreče. Inštitut 8. marec, ki je del gibanja, opozarja, da je v današnjem času nesprejemljivo, da ljudje zbolevajo zaradi vode, ki jo pijejo. Narava in vodni viri v Anhovem so sicer stalna žrtev različnih nesreč, ki so se dogajale predvsem v tamkajšnji proizvodnji. Najodmevnejša se je zgodila minulo leto, ko je podjetje Eternit z industrjskimi odplakami onesnažilo pitno vodo. V Gibanju za pitno vodo so zato poiskali rešitev. Težavo s pitno vodo bi lahko rešili s sredstvi iz državnega proračuna za leti 2022 in 2023, ki ga bodo poslanci sprejemali prihodnji teden.
Veliko moških si novembra pušča rasti brke, da bi opozorili na raka prostate in mod, ki sta najpogostejša raka pri moških. Pripadniki gibanja Movember, ki se je leta 2003 začelo v Avstraliji, tako enajsti mesec v letu pozivajo moške, naj vsaj enkrat na leto opravijo pregled pri urologu, da bi pravočasno odkrili morebitna rakava obolenja. Stroka pa poziva, naj se moški udeležujejo presajalnih testov. O rakih pri moških smo se pogovarjali s podpredsednico Društva onkoloških bolnikov Slovenije Bredo Brezovar Goljar.
Dopoldne sta prestižno nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope 2021 prejela Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za moderno zdravljenje hematoloških bolnikov. Povezala sta slovenske strokovnjake in znanstvenike ter osveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse.
Geodetski inštitut Slovenije od leta 2016 izvaja vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, katerega cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin v Sloveniji, in sicer slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gibalno oviranim in starejšim. Kot partner v projektu sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. Več o projektu, v katerem sodeluje več kot 40 občin, pa v prispevku Petre Medved.
Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Že pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno pa je stanje danes.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
»Vzačetki je bila Beseda« - takole se glasi začetek Janezovega Evangelija, ki je v prvem slovenskem prevodu Biblije izpod peresa protestantskega teologa Jurija Dalmatina izšel leta 1583. To je bil le eden od velikih mejnikov, ki so jih v oblikovanju slovenskega knjižnega jezika postavili protestantski pisci druge polovice 16. stoletja. V samo nekaj desetletjih so namreč slovenščini kot povsem ljudskemu, govorjenemu jeziku, priskrbeli knjižno obliko, slovnico, pisavo in vso potrebno terminologijo, da se je lahko kljub maloštevilnosti svojih govorcev pri prevodu Svetega pisma, nastanku prve slovnice in celo slovarja prehitela marsikatere bolj množično govorjene jezike. No, čeprav spisi in prevodi naših protestantskih piscev predstavljajo same začetke zapisane slovenščine, pa se je naš jezik pred slabimi 500 leti vendarle nekoliko razlikoval od današnjega. Prav o tem, kakšna je bila knjižna slovenščina 16. stoletja, kdo jo je sploh lahko bral ter iz kakšnih vzgibov so jo tukajšnji protestantski pisci začeli zapisovati, smo se ob tokratnem dnevu reformacije pogovarjali z jezikoslovko dr. Andrejo Legan Ravnikar, soavtorico Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, začetek katerega je nedavno izšel pri Založbi ZRC SAZU in nam kot prvi razlagalni zgodovinski slovar slovenskega jezika prinaša podroben vpogled tako v oblikovne kot v pomenske plati besedišča tistega časa. Prispevek je pripravila Alja Zore.
Na Prvem je bilo jutro dvojno slavnostno, ne samo, ker danes RTV Slovenija, ker mineva 93 let od začetka rednega radijskega delovana, ampak tudi, ker smo obeležili 300 dopolnjenih oddaj redne tedenske oddaje Možgani na dlani. Vse je že ujeto in zabeleženo na spletni strani Prvega, vabljeni pa tudi, da sodelujete v nagradne igri na naši Facebook strani. Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, prof. dr. Marko Hawlina, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«. Avtorica oddaje, Mojca Delač, je prof. dr. Marka Hawlino z radijskim mikrofonom ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskala na Očesni kliniki v Ljubljani.
Danes je več kot 25.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije okuženih z novim koronavirusom. Epidemija se ne umirja, prav nasprotno; kljub temu se zanimanje za cepljenje ni povečalo. Mnogi se sprašujejo: Zakaj za covidom zbolevajo tudi cepljeni? Ali se potem cepljenje sploh splača? Kaj se je zgodilo v Izraelu, kjer so septembra doživeli eksplozijo novih okužb, kljub 65 odstotni precepljenosti prebivalstva? To so vprašanja, ki jih je Iztok Konc postavil infektologu Andreju Trampužu, ki dela v ugledni berlinski Kliniki Charite. Dr. Trampuž svetuje: »Cepite se, cepite se, cepite se.« Foto: Andrej Trampuž
93 let Radia Slovenija praznujemo danes, 28. oktobra leta 1928 je takratni Radio Ljubljana prvič poslal v svet slovensko besedo in pesem, kar je predstavljalo novo poglavje v zgodovini Slovencev in slovenstva. O sedanjosti in prihodnosti radia, predvsem pa Prvega, smo govorili z odgovornim urednikom Prvega-informativnega program Radia Slovenija. Z Danijelom Poslekom se je pogovarjala Andreja Čokl.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ljudje iščemo različne navdihe za potovanja: naj bo to na spletu, med znanci in sorodniki, med priporočili različnih medijev ali pa v knjigah. Morda bo kdo zamisli poiskal tudi v najnovejši knjigi prof. dr. Terryja Stevensa. Priznani profesor, mednarodni turistični svetovalec in strokovnjak za razvoj destinacij je v knjigo z naslovom Wish You Were Here – Europe: the stories behind 50 of Europe’s great destinations - po slovenski Želim, da bi bili tu – Evropa: zgodbe 50 velikih evropskih destinacij - uvrstil sedem slovenskih destinacij – Bled, Bohinj, Ljubljano, dolino Soče, Goriška brda, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Avtor je tudi lanski prejemnik naziva ambasador slovenskega turizma 2020, ki ga podeljuje STO. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Ko govorimo o zdravju in zdravstvu, je v ospredju covid-19; okuženi, hospitalizirani in skrb zanje. Zdaj pa o posledicah oziroma okoliščinah, ki se kažejo v vseh delih zdravstvenega sistema. Če smo bolni, pa to ni covid-19, je naš dostop do zdravnika otežen. Telefonske zveze pregorevajo, stik z zdravnikom pa je najpogosteje kar prek telefona ali elektronske pošte. V medijih beležimo primere, ko je edini stik z zdravnikom lahko le na urgenci. Slišali smo za velenjski primer - otroke vozijo na urgenco, saj pediatra niti priklicati ne morejo. Čakalne dobe otrok na ortodontske storitve ponekod trajajo 9 let. V Celjskem zdravstvenem domu že 5 mesecev ortodontskih storitev sploh ne izvajajo. Vse več je napotitev v zasebni sektor, kjer je storitve treba plačati iz svojega žepa. Čakalne vrste v javnem zdravstvu so dejstvo, covid-19 pa je še dodatno razgalil problem hudega pomanjkanja kadrov. Že samo v Ljubljani je brez izbranega osebnega zdravnika 14 tisoč ljudi.
Neveljaven email naslov