Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena.
Verjamemo, da je ljubezen do vina v Alzaciji globoko zakoreninjena, a tudi v Sloveniji je in cesta, ki teče v obliki srca med vinogradi je samo ena, zato je jasno, da so Alzačani sliko preprosto vzeli, jo priredili in uporabili za svojo promocijo. Poleg tega je podobnost očitna. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
“There is no need for stealing what is not yours In your catalogue half of page page 39 is located in Slovenia.”
“Hi. It’s not nice to steal something that doesn’t belong to you. You posted in your new tourist’s brochure a picture of a road in the middle of a vineyards in a shape of a heart which is located in Slovenia and not in Alsace! What a disgrace! Shame on all of you!”
“Hello! Could you please let me know where is the heart-shaped road in Alsace? The love of wine is deep rooted in Slovenia also… Alsace is very pretty too, no need to steal pictures from Slovenia. Bad Photoshop, bad!”
“Where can I find this beautiful heart shaped road in the Alsace region? I would love to visit it!”
Poklicali smo v Svečino in njih povprašali, kako vidijo zlorabo simbola njihove regije in ali se kanijo kakorkoli odzvati. Pogovarjali smo se z Borisom Keucem, predsednikom TD Svečina:
V Strasbourgu o prilastitvi srca niso vedeli ničesar. Poklicali smo namreč v turistično pisarno Strasbourga, se predstavili kot naključni turisti in jih povprašali o sliki. Češ, da smo jo opazili v njihovih turističnih brošurah, da se nam zdi lepa in da bi to vinsko cesto radi obiskali. Prosili smo jih, če nam lahko povedo, kje v Alzaciji se nahaja. Seveda niso vedeli, a so dejali, da se bodo pozanimali in nam sporočili. Odgovora, jasno, ni bilo.
Da o tem res niso vedeli ničesar, jim gre verjeti. Promocijski material namreč prejmejo od različnih lokalnih turističnih akterjev in jih preprosto vključijo v svoje kataloge in brošure.
Zatem smo poklicali še kot novinarji in zahtevali pojasnila. Nad vprašanjem o plagiatu fotografije in o kraji svečinskega simbola so bili presenečeni in nam pojasnili, da gre za promocijski material Alzaških vinskih poti.
Obrnili smo se še na Route des Vins d`Alsace, Alzaško vinsko pot, ki je promocijski material izdala. Tam nam odgovora niso želeli podati, napotili so nas na alzaško turistično organizacijo. Njihov odgovor še čakamo.
Četudi smo ostali brez uradnih pojasnil pa so pa klici slovenskih novinarjev in številna ogorčena mnenja na družbenih omrežjih pripeljala do tega, da so v Alzaciji prepoznali svojo napako. Na družbenih omrežjih so podali neuradno opravičilo in obljubili, da tega motiva pri promociji ne bodo več uporabljali:
Un visuel qui ne sera plus utilisé pour la promotion de la Route des Vins d’Alsace. Avec nos excuses pour ce montage photo peu judicieux!
Ali in kako se bodo odzvali, smo vprašali Slovensko turistično organizacijo:
Slovenska turistična organizacija je glede uporabe motiva iz slovenske pokrajine v oglaševanju vinske ponudbe Alzacije opozorila Strasbourgško turistično organizacijo že meseca julija. Ponovno smo jih opozorili ob nedavni uporabi motiva svečinskega srca, po usklajevanju z nami pa je odreagiralo tudi Veleposlaništvo republike Slovenije v Parizu. Z objavo na svojem FB profilu, ki smo jo na FB profilu in Twitterju objavili tudi mi, da gre za »skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije«, smo pozvali k obisku slovenskega srca med vinogradi v Svečini. Na to se je s predlogom za pobratenje odzval Vin d’Alsace (The Conseil Interprofessionnel des Vins d’Alsace CIVA), ki je nosilec publikacije. Za fotomontažo so se opravičili tudi prek FB profila Güsti Terroir (www.facebook.com/gusti.civa).
Slovenska turistična organizacija pri svojih promocijskih aktivnostih izpostavlja vinsko ponudbo Slovenije in tudi Slovenskih Goric. Spodrsljaj Vin d’Alsace je za nas odlična dodatna priložnost za promocijo slovenskih vin in idilične slovenske pokrajine, kot je v Svečini. To povečano pozornost Sloveniji bomo vsekakor izkoristili tudi na nastopih na francoskem trgu.
Kako se na to odzvati in kako situacijo obrniti v svoj prid, je vprašanje, na katerega iščejo odgovor tudi v Svečini. Za komentar in mnenje smo vprašali doc. dr. Mihaela Klineta, s Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede:
Glede na odziv turističnega društva iz Svečine in glede na prve spravljive odzive STO-ja se zdi, da tožb ne bo, kar je tudi razumljivo. Zaplet namreč med drugim ponuja priložnost, da se dolgoročno in s pravimi prijemi iztrži več kot denar: mednarodna prepoznavnost Slovenskih goric.
Novica o potujočem srcu je dosegla tudi slovensko veleposlaništvo v Franciji, odzvali so se na zelo spravljiv in diplomatski način:
»Skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije. Pridite in obiščite slovensko “Srce med vinogradi v Svečini”! I feel sLOVEnia!«
Strasbourg in Alzacija sicer nista edina, ki ju je zamikalo slovensko srce. Prav tako je bilo srce iz Svečine opaženo v enem od promocijskih videov za avstrijska vina in vinske poti. O prisvajanju slovenskih srčnih vinskih kapljic smo povprašali tudi njih, obljubili so, da bodo obvestili pristojne in nam poslali odgovor. Tega smo po nekaj dneh vztrajnega opominjanja res dočakali, sporni videoposnetek pa na spletu ni več dosegljiv. Takole se v imenu Avstrijcev s pepelom posipa Willi Klinger, generalni direktor podjetja za promocijo in trženje avstrijskih vin.
Primer torej ni osamljen in zagotovo tudi ni zadnji. Bi bilo pa zanimivo videti odziv Francozov, če bi v slovenske turistične kataloge dodali kak francoski sir, morda sliko francoskih Alp, ali pa Avstrijcev, če bi s knežjim kamnom ter s sliko Celovca ali Gradca vabili obiskovalce v Slovenijo.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena.
Verjamemo, da je ljubezen do vina v Alzaciji globoko zakoreninjena, a tudi v Sloveniji je in cesta, ki teče v obliki srca med vinogradi je samo ena, zato je jasno, da so Alzačani sliko preprosto vzeli, jo priredili in uporabili za svojo promocijo. Poleg tega je podobnost očitna. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
“There is no need for stealing what is not yours In your catalogue half of page page 39 is located in Slovenia.”
“Hi. It’s not nice to steal something that doesn’t belong to you. You posted in your new tourist’s brochure a picture of a road in the middle of a vineyards in a shape of a heart which is located in Slovenia and not in Alsace! What a disgrace! Shame on all of you!”
“Hello! Could you please let me know where is the heart-shaped road in Alsace? The love of wine is deep rooted in Slovenia also… Alsace is very pretty too, no need to steal pictures from Slovenia. Bad Photoshop, bad!”
“Where can I find this beautiful heart shaped road in the Alsace region? I would love to visit it!”
Poklicali smo v Svečino in njih povprašali, kako vidijo zlorabo simbola njihove regije in ali se kanijo kakorkoli odzvati. Pogovarjali smo se z Borisom Keucem, predsednikom TD Svečina:
V Strasbourgu o prilastitvi srca niso vedeli ničesar. Poklicali smo namreč v turistično pisarno Strasbourga, se predstavili kot naključni turisti in jih povprašali o sliki. Češ, da smo jo opazili v njihovih turističnih brošurah, da se nam zdi lepa in da bi to vinsko cesto radi obiskali. Prosili smo jih, če nam lahko povedo, kje v Alzaciji se nahaja. Seveda niso vedeli, a so dejali, da se bodo pozanimali in nam sporočili. Odgovora, jasno, ni bilo.
Da o tem res niso vedeli ničesar, jim gre verjeti. Promocijski material namreč prejmejo od različnih lokalnih turističnih akterjev in jih preprosto vključijo v svoje kataloge in brošure.
Zatem smo poklicali še kot novinarji in zahtevali pojasnila. Nad vprašanjem o plagiatu fotografije in o kraji svečinskega simbola so bili presenečeni in nam pojasnili, da gre za promocijski material Alzaških vinskih poti.
Obrnili smo se še na Route des Vins d`Alsace, Alzaško vinsko pot, ki je promocijski material izdala. Tam nam odgovora niso želeli podati, napotili so nas na alzaško turistično organizacijo. Njihov odgovor še čakamo.
Četudi smo ostali brez uradnih pojasnil pa so pa klici slovenskih novinarjev in številna ogorčena mnenja na družbenih omrežjih pripeljala do tega, da so v Alzaciji prepoznali svojo napako. Na družbenih omrežjih so podali neuradno opravičilo in obljubili, da tega motiva pri promociji ne bodo več uporabljali:
Un visuel qui ne sera plus utilisé pour la promotion de la Route des Vins d’Alsace. Avec nos excuses pour ce montage photo peu judicieux!
Ali in kako se bodo odzvali, smo vprašali Slovensko turistično organizacijo:
Slovenska turistična organizacija je glede uporabe motiva iz slovenske pokrajine v oglaševanju vinske ponudbe Alzacije opozorila Strasbourgško turistično organizacijo že meseca julija. Ponovno smo jih opozorili ob nedavni uporabi motiva svečinskega srca, po usklajevanju z nami pa je odreagiralo tudi Veleposlaništvo republike Slovenije v Parizu. Z objavo na svojem FB profilu, ki smo jo na FB profilu in Twitterju objavili tudi mi, da gre za »skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije«, smo pozvali k obisku slovenskega srca med vinogradi v Svečini. Na to se je s predlogom za pobratenje odzval Vin d’Alsace (The Conseil Interprofessionnel des Vins d’Alsace CIVA), ki je nosilec publikacije. Za fotomontažo so se opravičili tudi prek FB profila Güsti Terroir (www.facebook.com/gusti.civa).
Slovenska turistična organizacija pri svojih promocijskih aktivnostih izpostavlja vinsko ponudbo Slovenije in tudi Slovenskih Goric. Spodrsljaj Vin d’Alsace je za nas odlična dodatna priložnost za promocijo slovenskih vin in idilične slovenske pokrajine, kot je v Svečini. To povečano pozornost Sloveniji bomo vsekakor izkoristili tudi na nastopih na francoskem trgu.
Kako se na to odzvati in kako situacijo obrniti v svoj prid, je vprašanje, na katerega iščejo odgovor tudi v Svečini. Za komentar in mnenje smo vprašali doc. dr. Mihaela Klineta, s Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede:
Glede na odziv turističnega društva iz Svečine in glede na prve spravljive odzive STO-ja se zdi, da tožb ne bo, kar je tudi razumljivo. Zaplet namreč med drugim ponuja priložnost, da se dolgoročno in s pravimi prijemi iztrži več kot denar: mednarodna prepoznavnost Slovenskih goric.
Novica o potujočem srcu je dosegla tudi slovensko veleposlaništvo v Franciji, odzvali so se na zelo spravljiv in diplomatski način:
»Skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije. Pridite in obiščite slovensko “Srce med vinogradi v Svečini”! I feel sLOVEnia!«
Strasbourg in Alzacija sicer nista edina, ki ju je zamikalo slovensko srce. Prav tako je bilo srce iz Svečine opaženo v enem od promocijskih videov za avstrijska vina in vinske poti. O prisvajanju slovenskih srčnih vinskih kapljic smo povprašali tudi njih, obljubili so, da bodo obvestili pristojne in nam poslali odgovor. Tega smo po nekaj dneh vztrajnega opominjanja res dočakali, sporni videoposnetek pa na spletu ni več dosegljiv. Takole se v imenu Avstrijcev s pepelom posipa Willi Klinger, generalni direktor podjetja za promocijo in trženje avstrijskih vin.
Primer torej ni osamljen in zagotovo tudi ni zadnji. Bi bilo pa zanimivo videti odziv Francozov, če bi v slovenske turistične kataloge dodali kak francoski sir, morda sliko francoskih Alp, ali pa Avstrijcev, če bi s knežjim kamnom ter s sliko Celovca ali Gradca vabili obiskovalce v Slovenijo.
Ob Dnevu slovenske hrane, poteka letos enajstič, so tudi letos v vzgojno-izobraževalnih zavodih začeli dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Partnerji projekta, namenjenega ozaveščanju in spodbujanju rednega zajtrkovanja ter izbiranju lokalnih živil, so ob tem letos prvič vse povabili tudi k pripravi tradicionalnega slovenskega kosila.
»O hrani je treba govoriti in pisati,« je za naš radio v reportaži s kulinaričnega izleta s tujimi novinarji nedavno dejal Britanec, namestnik urednika pri reviji The Fence Kieran Morris. Samo s tem, da se pogovarjamo, od kod prihaja hrana in kakšno vlogo ima v našem življenju, namreč lahko preoblikujemo prehranski sistem, v katerem živimo in od katerega živimo. To je bilo tudi eno izmed sporočil nedavnega Evropskega simpozija hrane, ki je bil v okviru kulinaričnega festivala November Gourmet organiziran v Ljubljani. Razmišljanje švicarske chefinje, nekdanje kritičarke restavracij iz Kanade in slovenske poznavalke kulinarike o hrani ter njeni sedanjosti in prihodnosti je zbrala Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
Danes obeležujemo UNESCOv svetovni dan filozofije, ki je letos posvečen potrebi po tem, da se pri reševanju množice kriz, s katerimi se soočamo, obrnemo tudi k filozofskemu premisleku. Ob tej priložnosti v Slovenskem filozofskem društvu z različnimi spletnimi dogodki poudarjajo predvsem pomen filozofije v reševanju podnebne krize, izdali pa so tudi knjižico z naslovom Osnove okoljske etike. Z avtorjem knjižice in predsednikom društva dr. Tomažem Grušovnikom se je pogovarjala Alja Zore. foto: Engin_Akyurt (Pixabay)
Slovenske bolnišnice so na robu zmogljivosti. Covidnih bolnikov je vse več, zanje zmanjkuje medicinskih sester, bolnišnice so primorane opuščati nenujne programe. Bolnišnicam so na pomoč priskočili pripadniki Slovenske vojske, prostovoljci, dijaki in študenti, potekajo tudi pogovori o pomoči medicinskih sester in zdravnikov iz Italije. Študentka zadnjega letnika ljubljanske medicinske fakultete Ana Filipič bo pojutrišnjem začela prostovoljno delo v bolnišnici Golnik, ni pa to njena prva izkušnja dela s covidnimi bolniki.
Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
Začenja se dobrodelna akcija Trije zimski botri - v živo smo preverili delo njihovih pomočnikov.
Ob današnjih znova zelo visokih številkah dnevnih okužb zdaj malce dvomimo, da je vrh četrtega vala res za nami. Zlasti bolnišnice ob največjem navalu bolnikov doslej že skorajda klecajo, sproti iščejo dodatne intenzivne postelje, na pomoč prihaja na desetine zdravstvenih in drugih kadrov iz cele države. Bolezen in skrajno zaostreno situacijo je med številnimi covid bolniki na lastni koži doživela gospa Milka Pavlovič. Gospa Pavlovič je epidemijo in covid v resnici skusila na oba načina, najprej kot bolničarka v ljubljanskem UKC, zdaj pa še kot ena prvih bolnic, ki so jih včeraj preselili iz Infekcijske klinike v bolnišnico Petra Držaja. V bolnišnicah se na navadnih oddelkih zdravi okoli 40 % polno cepljeni, na intenzivnih terapijah pa manj kot 10%.
Zadnji odloki in ukrepi vlade, povezani s šolo, so razburili precejšen del javnosti. Šolam nalagajo izvedbo samotestiranja, učiteljem, da pazijo na pravilno nošnjo mask, otrokom, katerim starši ne bodo podpisali soglasja za samotestiranje v šolah, pa prepovedujejo vstop v šolo. Ukrepi so namenjeni zajezitvi širjenja virusa in temu, da se ne bi sesul naš zdravstveni sistem, a ker zadevajo naše najmlajše, je prav, da nanje pogledamo z več zornih kotov in da nagovorimo tudi izzive. Čeprav so z zdravstvenega stališča verjetno utemeljeni in nujni, ne gre spregledati, da spreminjajo učni proces v šolah v najnižjih razredih, pa so pravno odprta številna vprašanja in da je treba, kar smo v teh zadnjih dveh letih videli že večkrat, pogledati tudi psihološki vidik.
Med 15. in 20. novembrom 2021 knjižnice po vsej Sloveniji praznujejo Teden splošnih knjižnic. V tem tednu se bodo v knjižnicah zvrstili različni dogodki, veliko bo zaradi posebnih razmer virtualnih, s katerimi želimo nagovoriti zveste obiskovalce knjižnic in prebivalce v lokalnih skupnostih pa tudi tiste, ki v knjižnice ne zahajajo. Posebno pozornost bodo posvetili BRANJU - bralni kulturi in bralni pismenosti, obenem pa bodo opozorili na bogate knjižnične zbirke, ki jih hranijo splošne knjižnice. V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki so dostopne vsem prebivalcem in svoje storitve ponujajo tako v obliki osebnega pristopa kot tudi preko različnih digitalnih platform, kot so video vsebine, izobraževanja in predavanja po spletu. Splošne knjižnice imajo pomembno vlogo v življenju vseh članov družbe, da razvijajo lastne sposobnosti pri branju, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij, iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, učenju in pridobivanju znanja, spoznavajo različne avtorje in leposlovna dela ter pridobivajo dodatna znanja o aktualnih temah v družbi. Več Lucija Fatur.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mariborska pediatrija že tretji teden deluje na robu prostorske in kadrovske zmogljivosti. Na oddelku s 60 posteljami imajo trenutno hospitaliziranih 68 otrok. Da lahko zdravijo vse, si pomagajo tudi z ležišči za starše. Na enoti intenzivne terapije se je število malih bolnikov čez konec tedna sicer nekoliko zmanjšalo, a ostajajo najhuje bolni, ki potrebujejo pomoč pri dihanju. Na voljo imajo le še 4 proste respiratorje. Bodo morali male bolnike zavračati? Enoto intenzivne terapije Klinike za pediatrijo UKC Maribor je obiskala novinarka Katarina Klep-Černejšek.
Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, vzgojiteljico in pedagoginjo, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu.
Na mednarodni dan prijaznosti o tem, kaj sploh je prijaznost, ali gre z roko v roki z odločnostjo ter kje imamo kot družba tu še izzive, s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan. Več - https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-191/.
Že od konca lanskega šolskega leta je v Avstriji samotestiranje učencev v šoli obvezno. Letošnje šolsko leto so dvema hitrima antigenskima testoma dodali še PCR test. Vsi učenci, tudi najmlajši, se sami testirajo tri krat tedensko. »Vsi smo veseli, da otroci lahko pod kolikor toliko normalnimi pogoji obiskujejo šolo.« To velja tako za učitelje kot za starše, s katerimi večjih težav niso imeli, pravi ravnatelj Danilo Katz, zadovoljen zaradi neposredne komunikacije, ki so jo imeli z avstrijskim šolskim ministrstvom. Prav to je, po njegovem, ključno, da je obvezno samotestiranje postalo del šolskega vsakdana. Otroci pa tudi dobro vedo, zakaj je to pomembno, dodaja v pogovoru z Matejo Železnikar.
Slovenija ali njene posamezne destinacije so se že znašle na tujih lestvicah držav, ki jih je treba obiskati, bile pa so že tudi opisane v številnih člankih. Ena od zadnjih bolj prepoznavnih omemb je uvrstitev Slovenije na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letu 2022 v turističnem vodniku Lonely Planet. Ko pišejo o Sloveniji, se najpogosteje razpišejo o njenih naravnih danosti in gastronomiji. In ker je ta okusnejši del turizma vodilna promocijska tema lanskega in letošnjega leta, so na STO izbrane tuje novinarje peljali na kulinarični izlet, da predstavijo najboljše, kar ponuja slovenska gastronomija. Gostili so 24 predstavnikov tujih medijev in vplivnežev s področja kulinarike in trajnosti iz 15 držav. Ti so bili iz medijev, kot so italijanski dnevnik La Reppublica, britanski The Guardian, ameriški Forbes in nizozemski Telegraaf in pa tudi prepoznavnih gastronomsko specializiranih medijev, med drugim avstrijskega Falstaff, nemškega Kulinariker in Fine Dining Lovers. Na enem od teh izletov preteklo nedeljo je bila tudi Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta med 28. in 30. oktobrom na odpravi v Rolwalingu v nepalski Himalaji opravila zahteven vzpon na gori Tsoboje. Uspelo jima je preplezati 1700-metrsko smer v severozahodni steni gore. Prvenstveno smer, ki sta jo potegnila in poimenovala Slovenska direktna, odlikuje kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini, svoje sta dodala še veter in mraz. O novem vrhunskem dosežku slovenskega alpinizma se je z Luko Stražarjem in Nejcem Marčičem pogovarjal Aleš Ogrin.
Bosna in Hercegovina je zaradi vse glasnejših napovedi Republike srbske, da srbski vojaki ne bodo več sodelovali v enotah federacije, vse bliže razpadu. Daytonski mirovni sporazum iz leta 1995, ki je končal krvave spopade v Bosni in Hercegovini, je pred veliko preizkušnjo. Mednarodna diplomacija ima spet veliko dela.
Neveljaven email naslov