Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Okoljski Robin Hood, ki rešuje želve

02.04.2018


Jutranji pogovor z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem

Že nekaj let zapored je v Rimu ob začetku vseh večjih praznikov zelo napeto. Po zimskem zatišju so mesto znova napolnili turisti in romarji – zlasti v petek, za papežev križev pot v Koloseju, in včerajšnjo mašo na trgu svetega Petra, ko se je tam zbralo vsaj 80 tisoč ljudi.

Varnostne razmere so bile zaostrene, pregledi pa morda najstrožji doslej. V nedeljo zjutraj je bilo v širši okolici Vatikana zaprtih veliko cest, večina romarjev pa je morala skozi tri zaporedne nadzorne točke, kjer so jih pregledovali z detektorji kovin. Za varnost in nadzor je skrbelo okoli 10 tisoč policistov in vojakov, med katerimi so bili tudi pripadniki posebnih protiterorističnih enot. Veliko jih je bilo tudi v civilu, pomešanih med romarje na trgu.

Policisti v civilu so okoli Vatikana in večjih rimskih znamenitosti že kar običajni in marsikdo verjame, da so za ohranjanje varnosti oni mnogi pomembnejši kot mnogo bolj opazni vojaki z brzostrelkami na prsih, ki zbujajo nelagodje tistih, ki so v Rimu prvič, medtem ko so se Rimljani v zadnjih letih nanje že čisto navadili.

Janko Petrovec je pred dnevi v kraju Molfetta v Apuliji spoznal zanimiv in hkrati resen okoljski problem. Večina tamkajšnjih ribičev kočari. To pomeni, da ribiške mreže zajamejo vse, kar plava v metrih nad morskim dnom. Tu pa se hranijo tudi velike morske želve, ki jih ribiči zajamejo v svoje mreže. Ribiči jih ne marajo, ker jim te živali mreže natrgajo; kadar jih potegnejo na barko, pravijo, da prinašajo nesrečo. Zato so jih v preteklosti kruto pobijali.

Na srečo je v zgodbo vstopil dejaven in prizadeven okoljski Robin Hood, ki že leta rešuje želve. Pasquale Salvèmini je štiridesetletnik, ki se je s posadkami 12-ih ribiških bark dogovoril, da mu bodo vse ulovljene želve izročali in jih ne bodo pobijali. Tako vsako jutro obišče tri pristanišča – pač ob uri, ko  se ribiči vračajo z ulovom.

Od Salveminijeve požrtvovalnosti imajo koristi vsi: sebi je priskrbel zaposlitev, ki ga izpopolnjuje, ribiči si operejo vest, znanstveniki na veterinarski fakulteti, kamor vsako jutro odvaža zajete želve, pa imajo dovolj primerov, da orjejo ledino pri proučevanju pljučne embolije pri želvah.

Medtem, ko se v Italiji pogajanja za sestavo nove vlade niso niti še začela, pa so v San Marinu dobili  absolutno najmlajšega državnega voditelja na svetu. V resnici ne govorimo ne o premierju in ne o predsedniku republike, pač pa o kapitanu. Tak naziv imajo namreč vodje žepne Republike San Marino, v zaledju italijanskega Jadrana.

Po tradiciji starorimskih konzulov San Marinu vedno vladata dva kapitana v paru, izvolijo pa jih v državnem parlamentu, ki ga tam imenujejo Veliki svèt. Mandat traja samo pol leta, po izteku pa posamezen politik ne more znova postati kapitan najmanj tri leta.

1. aprila, so potrdili kapitana za naslednje šestmesečno obdobje, in eden od njiju je Matteo Ciacci, ki ima komaj 27 let. Ciacci je pravnik, ki je nedavno diplomiral na univerzi v bližnjem Urbinu, s politiko pa se ukvarja že od svojega 18ega leta.


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Okoljski Robin Hood, ki rešuje želve

02.04.2018


Jutranji pogovor z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem

Že nekaj let zapored je v Rimu ob začetku vseh večjih praznikov zelo napeto. Po zimskem zatišju so mesto znova napolnili turisti in romarji – zlasti v petek, za papežev križev pot v Koloseju, in včerajšnjo mašo na trgu svetega Petra, ko se je tam zbralo vsaj 80 tisoč ljudi.

Varnostne razmere so bile zaostrene, pregledi pa morda najstrožji doslej. V nedeljo zjutraj je bilo v širši okolici Vatikana zaprtih veliko cest, večina romarjev pa je morala skozi tri zaporedne nadzorne točke, kjer so jih pregledovali z detektorji kovin. Za varnost in nadzor je skrbelo okoli 10 tisoč policistov in vojakov, med katerimi so bili tudi pripadniki posebnih protiterorističnih enot. Veliko jih je bilo tudi v civilu, pomešanih med romarje na trgu.

Policisti v civilu so okoli Vatikana in večjih rimskih znamenitosti že kar običajni in marsikdo verjame, da so za ohranjanje varnosti oni mnogi pomembnejši kot mnogo bolj opazni vojaki z brzostrelkami na prsih, ki zbujajo nelagodje tistih, ki so v Rimu prvič, medtem ko so se Rimljani v zadnjih letih nanje že čisto navadili.

Janko Petrovec je pred dnevi v kraju Molfetta v Apuliji spoznal zanimiv in hkrati resen okoljski problem. Večina tamkajšnjih ribičev kočari. To pomeni, da ribiške mreže zajamejo vse, kar plava v metrih nad morskim dnom. Tu pa se hranijo tudi velike morske želve, ki jih ribiči zajamejo v svoje mreže. Ribiči jih ne marajo, ker jim te živali mreže natrgajo; kadar jih potegnejo na barko, pravijo, da prinašajo nesrečo. Zato so jih v preteklosti kruto pobijali.

Na srečo je v zgodbo vstopil dejaven in prizadeven okoljski Robin Hood, ki že leta rešuje želve. Pasquale Salvèmini je štiridesetletnik, ki se je s posadkami 12-ih ribiških bark dogovoril, da mu bodo vse ulovljene želve izročali in jih ne bodo pobijali. Tako vsako jutro obišče tri pristanišča – pač ob uri, ko  se ribiči vračajo z ulovom.

Od Salveminijeve požrtvovalnosti imajo koristi vsi: sebi je priskrbel zaposlitev, ki ga izpopolnjuje, ribiči si operejo vest, znanstveniki na veterinarski fakulteti, kamor vsako jutro odvaža zajete želve, pa imajo dovolj primerov, da orjejo ledino pri proučevanju pljučne embolije pri želvah.

Medtem, ko se v Italiji pogajanja za sestavo nove vlade niso niti še začela, pa so v San Marinu dobili  absolutno najmlajšega državnega voditelja na svetu. V resnici ne govorimo ne o premierju in ne o predsedniku republike, pač pa o kapitanu. Tak naziv imajo namreč vodje žepne Republike San Marino, v zaledju italijanskega Jadrana.

Po tradiciji starorimskih konzulov San Marinu vedno vladata dva kapitana v paru, izvolijo pa jih v državnem parlamentu, ki ga tam imenujejo Veliki svèt. Mandat traja samo pol leta, po izteku pa posamezen politik ne more znova postati kapitan najmanj tri leta.

1. aprila, so potrdili kapitana za naslednje šestmesečno obdobje, in eden od njiju je Matteo Ciacci, ki ima komaj 27 let. Ciacci je pravnik, ki je nedavno diplomiral na univerzi v bližnjem Urbinu, s politiko pa se ukvarja že od svojega 18ega leta.


12.04.2022

Putin je danes - 48. dan vojne - ponovil svoje militantne teze

Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.


12.04.2022

Sejem Vinitaly v Veroni

V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


12.04.2022

April je mesec čistilnih akcij

Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.


11.04.2022

Naj se sliši glas otrok!

V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.


11.04.2022

Racionalnega in poznavalskega odločanja je na volitvah malo

Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.


11.04.2022

Kavarne so bile prvi internet

Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.


08.04.2022

Dan Rominj

8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.


08.04.2022

Obnovitveni tečaji prve pomoči

Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.


07.04.2022

Lažje do nepremičnine?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.04.2022

Lažje do nepremičnine?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.04.2022

Na ortopedski poseg čaka 16 tisoč bolnikov

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.04.2022

Na ortopedski poseg čaka 16 tisoč bolnikov

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.04.2022

Pippa Bailey - "Koristna" tujka

V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.


06.04.2022

Danica Hudrap, pranečakinja Prežihovega Voranca

Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.


06.04.2022

Tilen Hudrap: "Po tem koronskem obdobju pričakujem cvetoče obdobje za glasbenike"

V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.


06.04.2022

Cesta gre skozi Hudo luknjo, pokritost z internetom pa je luknjičasta kot rezina sira

Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.


05.04.2022

Kromatika 7.4.

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


05.04.2022

Škodljive vsebine priklikajo največji dobiček

Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje na družbenih medijih pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. Več odziva pa pomeni več dobička. Žvižgačka Frances Haugen je lani z več deset tisoč dokumenti javnosti pokazala, da podjetje Meta, kot se danes imenuje Facebook, ve, da imajo njegovi izdelki škodljive učinke na ljudi, javno varnost, zasebnost in demokracijo, a jih ne spremeni, saj daje prednost dobičku. Kot je še povedala Haugen na spletnem dogodku, ki ga je organiziral Zavod za digitalno vzgojo Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, jo je najbolj prizadelo, ko je ugotovila, kakšno škodo Facebook in Instagram povzročata mladim. Zato se je odločila, da spregovori o slabih praksah podjetja. Še posebej jo skrbi Metaverse, saj povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo. Frances Haugen je s slovensko javnostjo govorila predvsem o tveganjih, ki jih algoritmi podjetja Meta predstavljajo za mlade in za demokracijo v Sloveniji. Najprej je razložila, da algoritmi prednostno prikazujejo skrajne vsebine, saj sprožijo več odzivov: "Algoritmi odločajo o tem, kakšna vsebina se prikazuje uporabnicam in uporabnikom. Narejeni so bili na način, da nam vsem, tudi mladim, izpostavljajo škodljive vsebine. Facebook se je torej odločal, da z algoritmi maksimalno poveča odzivnost, kar pomeni, da sistematično izpostavlja vsebine, na katere bodo uporabnice in uporabniki bolj verjetno kliknili, jih komentirali ali delili. To razvrščanje glede na odzivnost ustvaja probleme. Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. To vodi v sistematično izpostavljanje problematičnih vsebin. Najbolj skrajna vsebina se najbolj deli."  Več v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.


05.04.2022

Karantena v Šanghaju pomeni, da sploh ne smeš iz stanovanja

Medtem ko se kljub nadaljnjemu kroženju omikrona med ljudmi, države na Zahodu odpirajo in se življenje v številnih vidikih vrača v bolj običajne tirnice, se zdaj Kitajska sooča s težavami, ki spremljajo omejevanje širjenja covida 19. Po uspešnem zatrtju izvornega izbruha koronavirusa v mestu Wuhan pred dobrima dvema letoma, se je Kitajska lahko pohvalila z dvema letoma, ko je bila država tako rekoč brez okužb. Strog nadzor in politika ničelne tolerance do virusa sta azijsko velesilo uspešno držala zunaj karanten, ki so pestile preostali svet. A aktualne, mnogo bolj nalezljive različice omikrona so v zadnjem času predrle kitajski kovidni mehurček. Kljub ukrepom se okužbe zdaj sorazmerno hitro širijo. V kitajskem ekonomskem središču Šanghaju so prejšnji teden uvedli karanteno in testirali 26 milijonov tamkajšnjih prebivalcev. Kako je videti šanghajska karantena od blizu, je povedala Anita Klančar Andrejc, ki zadnje leto živi in dela v običajno najbolj živahnem kitajskem mestu.


05.04.2022

Politična psihologija na družbenih omrežjih pred volitvami

Na spletu spremljamo vsebine, ki so blizu našim prepričanjem. Po mnenju politične psihologinje z Univerze v Pensilvaniji Cory Clark poznamo dve ravni politične pristranskosti. Na eni strani podpiramo prepričanja tistih, ki so del naše skupine, po drugi pa se izogibamo tistim, ki bi lahko izzvali naše prepričanje.


Stran 57 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov