Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kakovost iz Slovenije

31.05.2018


Akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili

Slovenski kupci očitno cenimo prehranske izdelke, za katere trgovci oglašujejo, da so pridelani ali proizvedeni v Sloveniji. Trgovci pričakujejo, da bodo kupci raje posegali po izdelkih, za katere trdijo,  da so slovenske kakovosti. Včerajšnja objava inšpekcijskega nadzora uporabe označbe »Kakovost iz Slovenije«  v podjetju Hofer  je razkrila osupljive ugotovitve, da je ta trgovec z napačnimi označbami zavajal kupce. Gre za prvo poročilo v okviru akcije, v kateri bodo inšpektorji preverili vse trgovske sisteme, pri čemer je nadzor usmerjen v pravilno uporabo prostovoljnih trgovskih oznak, pod katerimi  prodajajo slovenske, domače in lokalne prehranske izdelke.

Vsak trgovec ima  svojo oznako, ki naj bi kupcu zagotavljala, da je to proizvod slovenskega izvora ali slovenskega porekla, ali pa izvira od slovenskih dobaviteljev. Hofer ima za to skupino oznako Kakovost iz Slovenije, Sparova oznaka za te izdelke je Slovenija moja dežela, Mercator uporablja oznako Radi imamo domače, Tuš pa oznako Spoštujmo slovensko.  Inšpektorji bodo preverili,  ali oziroma  v kolikšni meri  so te oznake zavajajoče. Prva akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili.

 

Če se ustavimo pri ugotovljenih neskladnostih označb  v Hoferju: med 36 pregledanimi poslovalnicami so zavajajoče oznake ugotovili v 17 poslovalnicah v 68 primerih. V tem pregledu so se inšpektorji usmerili samo na  to, ali  trgovec spoštuje, kar mu nalaga njihova sicer prostovoljna lastna blagovna znamka in seveda, ali je ta v skladu z evropskimi direktivami.

Inšpektorji so naleteli na primere, ko je bil na polici zapakiran dalmatinski pršut ali madžarska salama, ki sta imela  na embalaži  vse označeno pravilno, vendar je bila spodaj cena za ta izdelek, zraven cene pa znak Kakovost iz Slovenije. To je prefinjeno zavajanje, saj kupec običajno pogleda ceno izdelka in če tam vidi, da prihaja iz Slovenije, to lahko močno vpliva na odločitev. V resnici v izdelku ni bilo nič slovenskega. Takih primerov je bilo skupaj 68. Za take napake, je odgovoren poslovodja.

Inšpekcija jim je tako določila globe  v 17 poslovalnicah, v razmaku od 600 do 1800 evrov za prekršek za odgovorne osebe ter 6000 evrov za  podjetje.

Druga napaka je bila sistemska, po vseh poslovalnicah enaka, opažena je bila pri različnih mlečnih izdelkih (od polnomastnega do posnetega mleka in mleka brez laktoze  do jogurta in kefirja). Ti so bili sicer iz slovenskega mleka, vendar je bil izdelek narejen v  avstrijski mlekarni . Po evropski direktivi pa je obvezna označba,  ki je tukaj manjkala, država porekla, v konkretnem primeru Avstrija. Namesto tega je bila na embalaži mleka odtisnjena oznaka »Kakovost iz Slovenije«. Morda na prvi pogled malenkostne zadeve,  a v primeru  mlečnih izdelkov je bistvenega pomena prav zadnja faza predelave.

Zavajanje z oznakami je verjetno bolj pogosto, kot si mislimo. Dejstvo je, da  trgovci na prodajo gledajo skozi ekonomsko prizmo in ne z vidika pripadnosti, zato iščejo in bodo še naprej  iskali vse mogoče priložnosti za boljši zaslužek. Verjamem, da ne bi tvegali na račun varnosti hrane, pri oznakah pa. Čeprav so inšpektorji precej nemočni, pa  je dobro, da jih imamo, saj verjetno edini natančno poznajo vse zapletene predpise in pravila ter vso množico različnih oznak, med katerimi se povprečen potrošnik ne znajde.

Inšpekcija bo še dobro leto nadaljevala s tovrstnimi pregledi, tako da bodo prekontrolirali vse trgovske verige, ali le-te zavajajo z oznakami, s katerimi sporočajo, da je hrana slovenska. Uvedli pa so tudi blagovno znamko »Izbrana kakovost  Slovenije«. Vsi, ki jo pridobijo, morajo dobiti certifikat. Slednji bi lahko postal enoten za vse. Če pa bodo vztrajali vsak  s svojo blagovno znamko za oglaševanje slovenskih lokalnih živil, bo nepreglednost večja in bo več tudi možnosti zavajanja.

Če vprašamo dobavitelje, povedo, da napačno označevanje ni redko. Pri tem ne gre samo za Hofer, pač pa za vse trgovske sisteme in tudi manjše ponudnike. Pridelovalci slovenske zelenjave  so  že v preteklih sezonah tarnali, da nekateri trgovci od njih kupijo  določene količine  solate ali zelja, to na veliko oglašujejo, a gre le za vabo.V večjih količinah kasneje prodajajo solato iz  tujine.

Iz Hoferja so sporočili, da je šlo za človeško napako, te se seveda dogajajo. Večji problem je v tem, da je zaposlenim v trgovinah pogosto vseeno za slovensko poreklo oziroma izvor. Za nas kupce pa so prav oznake bistvene, na osnovi tega in pa seveda cene se najpogosteje odločimo o nakupu.


Aktualna tema

4430 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Kakovost iz Slovenije

31.05.2018


Akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili

Slovenski kupci očitno cenimo prehranske izdelke, za katere trgovci oglašujejo, da so pridelani ali proizvedeni v Sloveniji. Trgovci pričakujejo, da bodo kupci raje posegali po izdelkih, za katere trdijo,  da so slovenske kakovosti. Včerajšnja objava inšpekcijskega nadzora uporabe označbe »Kakovost iz Slovenije«  v podjetju Hofer  je razkrila osupljive ugotovitve, da je ta trgovec z napačnimi označbami zavajal kupce. Gre za prvo poročilo v okviru akcije, v kateri bodo inšpektorji preverili vse trgovske sisteme, pri čemer je nadzor usmerjen v pravilno uporabo prostovoljnih trgovskih oznak, pod katerimi  prodajajo slovenske, domače in lokalne prehranske izdelke.

Vsak trgovec ima  svojo oznako, ki naj bi kupcu zagotavljala, da je to proizvod slovenskega izvora ali slovenskega porekla, ali pa izvira od slovenskih dobaviteljev. Hofer ima za to skupino oznako Kakovost iz Slovenije, Sparova oznaka za te izdelke je Slovenija moja dežela, Mercator uporablja oznako Radi imamo domače, Tuš pa oznako Spoštujmo slovensko.  Inšpektorji bodo preverili,  ali oziroma  v kolikšni meri  so te oznake zavajajoče. Prva akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili.

 

Če se ustavimo pri ugotovljenih neskladnostih označb  v Hoferju: med 36 pregledanimi poslovalnicami so zavajajoče oznake ugotovili v 17 poslovalnicah v 68 primerih. V tem pregledu so se inšpektorji usmerili samo na  to, ali  trgovec spoštuje, kar mu nalaga njihova sicer prostovoljna lastna blagovna znamka in seveda, ali je ta v skladu z evropskimi direktivami.

Inšpektorji so naleteli na primere, ko je bil na polici zapakiran dalmatinski pršut ali madžarska salama, ki sta imela  na embalaži  vse označeno pravilno, vendar je bila spodaj cena za ta izdelek, zraven cene pa znak Kakovost iz Slovenije. To je prefinjeno zavajanje, saj kupec običajno pogleda ceno izdelka in če tam vidi, da prihaja iz Slovenije, to lahko močno vpliva na odločitev. V resnici v izdelku ni bilo nič slovenskega. Takih primerov je bilo skupaj 68. Za take napake, je odgovoren poslovodja.

Inšpekcija jim je tako določila globe  v 17 poslovalnicah, v razmaku od 600 do 1800 evrov za prekršek za odgovorne osebe ter 6000 evrov za  podjetje.

Druga napaka je bila sistemska, po vseh poslovalnicah enaka, opažena je bila pri različnih mlečnih izdelkih (od polnomastnega do posnetega mleka in mleka brez laktoze  do jogurta in kefirja). Ti so bili sicer iz slovenskega mleka, vendar je bil izdelek narejen v  avstrijski mlekarni . Po evropski direktivi pa je obvezna označba,  ki je tukaj manjkala, država porekla, v konkretnem primeru Avstrija. Namesto tega je bila na embalaži mleka odtisnjena oznaka »Kakovost iz Slovenije«. Morda na prvi pogled malenkostne zadeve,  a v primeru  mlečnih izdelkov je bistvenega pomena prav zadnja faza predelave.

Zavajanje z oznakami je verjetno bolj pogosto, kot si mislimo. Dejstvo je, da  trgovci na prodajo gledajo skozi ekonomsko prizmo in ne z vidika pripadnosti, zato iščejo in bodo še naprej  iskali vse mogoče priložnosti za boljši zaslužek. Verjamem, da ne bi tvegali na račun varnosti hrane, pri oznakah pa. Čeprav so inšpektorji precej nemočni, pa  je dobro, da jih imamo, saj verjetno edini natančno poznajo vse zapletene predpise in pravila ter vso množico različnih oznak, med katerimi se povprečen potrošnik ne znajde.

Inšpekcija bo še dobro leto nadaljevala s tovrstnimi pregledi, tako da bodo prekontrolirali vse trgovske verige, ali le-te zavajajo z oznakami, s katerimi sporočajo, da je hrana slovenska. Uvedli pa so tudi blagovno znamko »Izbrana kakovost  Slovenije«. Vsi, ki jo pridobijo, morajo dobiti certifikat. Slednji bi lahko postal enoten za vse. Če pa bodo vztrajali vsak  s svojo blagovno znamko za oglaševanje slovenskih lokalnih živil, bo nepreglednost večja in bo več tudi možnosti zavajanja.

Če vprašamo dobavitelje, povedo, da napačno označevanje ni redko. Pri tem ne gre samo za Hofer, pač pa za vse trgovske sisteme in tudi manjše ponudnike. Pridelovalci slovenske zelenjave  so  že v preteklih sezonah tarnali, da nekateri trgovci od njih kupijo  določene količine  solate ali zelja, to na veliko oglašujejo, a gre le za vabo.V večjih količinah kasneje prodajajo solato iz  tujine.

Iz Hoferja so sporočili, da je šlo za človeško napako, te se seveda dogajajo. Večji problem je v tem, da je zaposlenim v trgovinah pogosto vseeno za slovensko poreklo oziroma izvor. Za nas kupce pa so prav oznake bistvene, na osnovi tega in pa seveda cene se najpogosteje odločimo o nakupu.


21.09.2023

Na ministrstvu za zdravje pripravili strategijo za obvladovanje demence do leta 2030

Danes obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki poteka pod geslom »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno!«. Poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence. Alzheimer je namreč najpogostejša oblika demence. Njena razširjenost je v svetu že epidemijskih razsežnosti, s staranjem pa se verjetnost pojava bolezni še povečuje. V Sloveniji ima vsak 13. prebivalec starejši od 65 let demenco. Na ministrstvu za zdravje je delovna skkupina pripravila Strategijo za obvladovanje demence do leta 2030.


20.09.2023

Kako globoko so se v ljudi zarezale posledice poplav in plazov, se bo šele videlo

»Mi smo tisti, ki tkemo mrežo varovalnih dejavnikov, ki se dopolnjujemo v dobro šibkejših, zato ker vemo, da je kljub krizi časa skupnost živa in nujno potrebna, ker vemo, da bomo z odnosi naklonjenosti, spoštovanja tlakovali mladim varnejšo, svetlejšo pot. Pomagati jim moramo, kot pravijo stari Grki, da spoznajo sebe, svoje zmožnosti, jih izrazijo in pri tem najdejo smisel,« je leta 2022 na Strokovnem srečanju z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov izjavila Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje. Besede so se izkazale za preroške - zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.


20.09.2023

Prevaljčani še vedno brez pitne vode, prostovoljcev vse manj

V vseh delih Koroške po naravni katastrofi hitijo z odpravljanjem posledic, da bi kar največ postorili pred zimo. Reka Meža je odnesla tudi del vodovoda, brez pitne vode je še vedno okoli 6000 ljudi. Primanjkuje tudi težke mehanizacije in ljudi, ki bi pomagali. Metka Pirc se je pogovarjala z županom občine Prevalje Maticem Tasičem, direktorico Javnega komunalnega podjetja Log Meto Bukovec Tasič in predstavnico Civilne zaščite Prevalje Heleno Potočnik.


20.09.2023

Črnjani ostajajo optimisti, čeprav prihajajoča zima odpira številna vprašanja

Črna na Koroškem je ob nepredstavljivem besu narave, ki se je znesla nad to vasico, čez noč postala simbol upanja, medsebojne povezanosti in nesebične pomoči ljudem ne samo iz vse naše države, ampak tudi iz tujine. Danes, mesec in pol po teh dogodkih, je stanje v Črni videti nekaj povsem drugega od prvih fotografij, ki so ob ujmi pretresle vso Slovenijo. A težave se, kot vedno, skrivajo v drobnem tisku. Ta v tem primeru pomeni zimo, ki je pred vrati.


19.09.2023

Nova knjiga Vikija Grošlja Mojih 33 odprav

V Cankarjevem domu v Ljubljani bo naš najuspešnejši himalaist Viki Grošelj jutri predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom Mojih 33 odprav. V njej se kronološko vrača k vzponom na 33 najvišjih in najbolj odmaknjenih gorstev sveta, od Makaluja leta 1975 do Himlunga leta 2022. 47 let, kolikor je to obdobje dolgo, je strnil na skoraj 400 straneh z barvnimi fotografijami. Njegova prejšnja knjiga, Križ čez Nepal, prav tako nosi precej simbolično ime. Z Vikijem Grošljem se je pogovarjal Jure K. Čokl in ga vprašal, ali se je pri svoji oceni, da gre za neke vrste obračun s celotno kariero, zelo zmotil.


19.09.2023

Poročilo iz Nemčije: nemški izdelki na ruskem trgu, ruska nafta v EU

Iz Berlina se je oglasila naša dopisnica Maja Derčar in komentirala aktualno dogajanje. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je prepovedala skrajno desno društvo Hammerskins in več povezanih skupin. Proti članom so izvedli obsežno racijo v več zveznih deželah, ki so jo pripravljali več kot eno leto. Evropske države se soočajo s povečanjem števila migrantov – s problemom se ukvarja predvsem Italija – kakšno politiko glede tega vodi Nemčija? Vse nazorneje pa se kaže, da imajo sankcije proti Rusiji številne luknje, tako na področju izvoza izdelkov na ruski trg kot pri uvozu ruske nafte. Danes v Ramsteinu tudi zaseda kontaktna skupina za Ukrajino.


18.09.2023

Pri nas poleti prodanih okoli 7 ton spornih breskev iz Srbije in še precej več sliv s Poljske

V letošnjem letu so v trgovske verige na slovenski trg prišle breskve iz Srbije in slive iz Poljske, oboje so vsebovale ostanke prepovedanega pesticida KLORPIRIFOS -ETIL. Na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se usuli očitki o neučinkovitem nadzoru in predvsem o preslabem obveščanju potrošnikov. Uprava za varno hrano je medtem zaostrila nadzor nad uvozom iz Srbije, kar pomeni zadrževanje pošiljk, dokler niso znani rezultati analiz. Na osnovi poostrenega nadzora na meji je tako pred kratkim zadržala in poslala v uničenje 18 ton kumaric iz Srbije, ki tako niso prišle na slovenski trg. Danes so predstavniki Uprave za varno hrano predstavili postopke in ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v zadnjem obdobju. Ocenili so, da je njihova komunikacija s potrošniki potekala korektno in pojasnili daje odgovornost za obveščanje potrošnikov v primeru spornih breskev in sliv na strani trgovcev. Več v prispevku Jernejke Drolec.


12.09.2023

Dragana Naumovski: Moj otrok bi lahko bil prodan v Avstrijo

Dobro desetletje po tem, ko je v Srbiji izbruhnila afera o krajah in preprodajah novorojenčkov, so prvi primer odkrili tudi v Sloveniji in letos maja, ko je Simona Šeremet Kalanj, aktivistka, ki se trudi za to, da bi čimveč staršev, ki so jim po rojstvu otroka rekli, da je ta umrl, dobilo uradne informacije o tem, kaj se je zares zgodilo, z nekaj primeri, ki jih je pomagala reševati, nastopila v slovenskem parlamentu, se je število staršev, ki iščejo izvirno dokumentacijo o svojih domnevno mrtvih otrocih povzpelo na 70. Minulo nedeljo so organizirali srečanje, na katerega so povabili tudi sotrpine iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Med njimi je bila tudi Dragana Naumovski, ki je leta 1990 v mariborski porodnišnici rodila sina in porodnišnico zapustila brez novorojenca. Svojo zgodbo je povedala Cirili Štuber.


12.09.2023

Čiščenje Meže

Posledice avgustovskih poplav so seveda še kako prisotne, pravzaprav se šele zdaj kaže, kaj vse so pustile za seboj narasle vode. Dela bo še ogromno. Prav zato se je gospa Breda Rožič, predsednica humanitarnega in neprofitnega društva Zdravo z naravo iz Izole odločila, da to sredo, 13. september, posvetijo čiščenju nabrežine reke Meže. Gospa Rožič namreč prihaja iz Prevalj, zato se jo je videno v domačem kraju še toliko bolj dotaknilo. Kako in kdaj lahko prostovoljke in prostovoljci v sredo pomagate, pa Breda Rožič razloži v pogovoru z Lucijo Fatur.


11.09.2023

"Nasilje nad starejšimi se dogaja povsod, tudi doma"

Nasilje ima daljnosežne posledice za duševno in telesno počutje milijonov starejših oseb po vsem svetu. Prav zato Organizacija Združenih narodov vse več pozornosti posveča prav starejšim osebam in njihovim človekovim pravicam. Avgusta so objavili poročilo posebne neodvisne poročevalke Caludie Mahler o različnih pojavnih oblikah zlorab ter njeno analizo možnosti preprečevanja in zaščite starejših oseb. Novinarka Tita Mayer se je o aktualnem poročilu, katerega glavne ugotovitve so strnili pri Ženskem lobiju Slovenije, pogovarjala s predsednico ŽLS Sonjo Lokar.


08.09.2023

Na Rabu bodo počastili spomin na 80-letnico osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča

Jutri, v soboto, bodo v bližini Kampora na hrvaškem otoku Rab počastili spomin na 80-letnico osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča. Italijanska okupacijska vojska ga je postavila poleti leta 1942, vanj pa zaprla na tisoče Slovencev, Italijanov in Judov. Čeprav je taborišče delovalo samo slabo leto, je v njem zaradi lakote, bolezni, poraznih higienskih razmer in nasilja umrlo več kot tisoč ljudi, predvsem civilistov. Med udeleženci proslave bodo, kot kaže, tudi letos manjkali politični predstavniki Italije. V državi, ki je med drugo svetovno vojno okupirala tudi velik del ozemlja današnje Slovenije, ohranjajo spomin na fašistično nasilje zlasti pri Združenju italijanskih partizanov ÁNPI. Zadnja leta ga vodi predsednik Gianfranco Pagliarulo, ki bo v soboto na Rabu med slavnostnimi govorniki. Z njim se je v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.


08.09.2023

Nov magistrski program vesoljske medicine in fiziologije

Slovenija bo prihodnje leto postala ena od izvajalk novega podiplomskega programa vesoljske fiziologije in medicine ljudi v skrajnih razmerah, ki bo prvi te vrste na svetu. Študenti dveletnega programa se bodo najprej teoretično usposabljali v Franciji in Nemčiji, v Sloveniji pa bodo opravljali praktični del študija – med drugim v skrajnih razmerah kraških jam in visokogorja Julijskih Alp.


08.09.2023

Slovenija po politiki spolne kvote vpeljuje tudi v gospodarstvo

Na ministrstvu za gospodarstvo po evropski direktivi pripravljajo zakon, ki spolne kvote uvaja tudi v gospodarstvo. S tem zakonom bodo od leta 2027 morali predstavniki podzastopanega spola, torej v večini primerov ženske, zasedati vsaj 40 odstotkov neizvršnih direktorskih mest oz. nadzorniških svetov ali vsaj tretjino vseh direktorskih mest. Spolne kvote sicer pri nas sicer niso novost. Poznamo jih denimo iz politike, kjer so po skoraj dveh desetletjih opazne pozitivne spremembe. O tej tematiki se novinar Rene Markič v prispevku pogovarja s profesorico delovnih razmerij na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu Jano Javornik, nekdanjim ustavnim sodnikom Cirilom Ribičičem in Jasno Mikić Ljubi s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto: Reuters/MMC


07.09.2023

"Ne moremo si metati peska v oči, dejstvo je, da se nasilje dogaja."

V torek je Slovenijo pretresel primer nasilja v trebanjskem domu za starejše občane. Mladoletna dijakinja je med opravljanjem počitniškega dela izvajala telesno nasilje nad varovanci, posnetke nasilja pa objavila na socialnih omrežjih. Kako razširjen je problem nasilništva v zavodih po državi? Kako je sploh lahko prišlo do tako deviantnega dejanja? Pojasnila je iskala Eva Lipovšek s sogovorniki, ki so ji povedali, da tudi slabi delovni pogoji vplivajo na razmah nasilja, ne smejo pa biti izgovor za nasilje. Država bi morala ukrepati v več smereh, opozarjajo strokovnjaki. Nujno je sprejetje interventnega zakona za reševanje kadrovske stiske v zavodih, rešiti bi morali tudi problem s podplačanostjo kadra. Nasloviti pa bi morali tudi vsesplošno neozaveščenost, pomanjkljiv sistem mentorstva in individualizem, ki mlade sili v iskanje potrditve preko socialnih omrežij. FOTO: Pixabay


07.09.2023

Mesec dni po poplavah: Kakšno je stanje ob Savinji od Luč do Braslovč?

Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi dolvodno v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150-ih domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo ne prevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč. Čeprav se mudi s sanacijskimi ukrepi, pa je zdaj tudi čas za razmislek, kako naprej. V preteklosti so se namreč naredile številne napake, predvsem z umeščanjem objektov v prostor. Ob Savinji so pustošile 500 letne vode, gre za izreden dogodek, a zaradi globalnih klimatskih sprememb, ni jamstva, da se ne bo kmalu ponovil.


06.09.2023

Mladoletniki lahko brez večjih težav prek spleta pridejo do alkohola

Slovenija je v vrhu držav po deležu ljudi, ki uživajo alkohol. To se odraža tudi pri mladih, ki se z njim srečajo veliko pred dopolnitvijo 18ega leta. Največja težava je visoka dostopnost do alkohola. Mladi ga namreč lahko naročajo tudi prek spleta, po izsledkih raziskave Zveze potrošnikov Slovenije pa jim ob tem na nobeni točki ni treba izkazati polnoletnosti. Več v pogovoru z Renejem Markičem.


06.09.2023

Ali bodo posledice vremenskih ujm vplivale na naložbe v zdravstvu?

Zaradi odprave posledic po letošnjih vremenskih ujmah naložbe v zdravstvu za zdaj, kot kaže, ne bodo ustavljene. Večina naložb, ki so vezane na evropska sredstva, namreč poteka v skladu z roki, pojasnjuje državni sekretar Marjan Pintar. Težave, ki so pa izhajajo predvsem iz razmer v celotni gradbeni industriji v širšem evropskem prostoru.


06.09.2023

Blazno resno o HPV

Desa Muck s knjigo Blazno resno o HPV poziva starše, naj s cepljenjem zaščitijo svoje otroke pred številnimi raki in drugimi boleznimi.


05.09.2023

Šola je namenjena otrokom, ne pa staršem

Po dveh mesecih bezskrbnih počitnic je znova čas, da otroci sedejo za šolske klopi. S šolo pa seveda pridejo tudi domače naloge, ocenjevanja in učenje. Čeprav se v šoli naučimo veliko različnih stvari, se le malo kdaj pogovarjamo o tem, kako se je najbolje učiti, in o tem, do kolikšne mere lahko starši pomagajo pri učenju svojim otrokom. Več v prispevku Lane Furlan, prebral ga je Marko Rozman.


04.09.2023

Pogovor s predsednikoma krovnih organizacij porabskih Slovencev

Pogovarjali smo se s predsednikoma krovnih organizacij porabskih Slovencev - s predsednico Zvez Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs in predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem, zaslužnim tudi za Mali Triglav, ki stoji v Andovcih.


Stran 21 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov