Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17. julij je (neuradni) praznik čustvenčkov
Bodo emojiji oziroma čustvenčki kdaj izpodrinili besedo? 900 milijonov jih namreč pošljemo dnevno in to brez dodanega besedila. Simboli, ki predvsem v neformalni komunikaciji pogosto nadomestijo besede, pomenijo obliko komunikacije, ki presega jezikovne meje. Vsako leto jih na novo nastane približno 70, prek Facebookovega messengerja jih dnevno pošljemo več kot sedem milijard, leta 2015 pa je eden izmed njih postal tudi Oxfordova beseda leta. V slovenščini jim rečemo čustvenčki, tako tudi emotikonom. A ne gre za sopomenki. Emotikon je skupek znakov z navadne tipkovnice, s katerimi izražamo čustva, emoji pa je poseben grafični simbol, ki nastopa kot samostojen znak, sicer z enakim namenom, kot ga ima emotikon.
Prvi je čustvenčke narisal japonski telekomunikacijski načrtovalec Shigetaka Kurita, leta 1999. Zgledoval se je po stripih in cestnih znakih ter ustvaril simbole, ki so v zadnjih letih nepogrešljiv del elektronskih sporočil. Tudi beseda – emoji – izvira iz japonščine: »e« pomeni slika, »moji« pa znak. A ker na svetu obstaja več različnih pisav, je bilo treba simbole standardizirati. Najprej jih je bilo 176, zdaj jih je 2823 in večina (skoraj 2300) jih je uporabljenih vsak dan.
Dr. Petra Kralj Novak, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan: “Na Twitterju je napogosteje uporabljen emoji obraz s solzami sreče, sledi srce, tretji najpogoteje uporabljen pa je simbol za recikliranje.”
Sporočilo, ki vsebuje čustveni simbol, ni nujno, da je tudi bolj čustveno. Lahko pa sporočilu (do)da določeno konotacijo. In tudi mesto v stavku je pomembno – čustvenček, ki izraža čustva, običajno stoji na koncu sporočila. Več kot 70 odstotkov Britancev, med 18. in 25. letom starosti, pravi, da s čustvenčki lažje izrazi svoja čustva. Težava nastane, ko si jih uporabniki različno razlagajo. Le dobri štirje odstotki čustvenčkov so takšni, ki si jih po večini razlagamo enako. Četrtina je takšnih, pri katerih se uporabniki ne strinjajo v tem, ali so čustva, ki jih sporočajo, pozitivna, negativna ali nevtralna. Zadevo zapletejo še različni operacijski sistemi, ki iste čustvenčke oblikujejo različno. Se pa zgodi, da je določen čustvenček uporabljen v drugem kontekstu.
Čustvenček za breskev se za breskev uporablja v samo sedmih odstotkih. Sicer predstavlja zadnjico.
In rešitev takšnih in drugačnih dilem ponuja Emojipedia, spletni slovar oziroma enciklopedija čustvenčkov, ki ima mesečno 26 milijonov ogledov. In prav njen ustanovitelj Jeremy Burge je leta 2014 17. julij določil za svetovni dan čustvenčkov. Neuradni praznik, seveda, 17. julij pa zato, ker je čustvenček za koledar na večini platform ponazorjen s tem datumom (17. julija leta 2002 je bila prvič predstavljena aplikacija iCal za računalnik Mac).
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
17. julij je (neuradni) praznik čustvenčkov
Bodo emojiji oziroma čustvenčki kdaj izpodrinili besedo? 900 milijonov jih namreč pošljemo dnevno in to brez dodanega besedila. Simboli, ki predvsem v neformalni komunikaciji pogosto nadomestijo besede, pomenijo obliko komunikacije, ki presega jezikovne meje. Vsako leto jih na novo nastane približno 70, prek Facebookovega messengerja jih dnevno pošljemo več kot sedem milijard, leta 2015 pa je eden izmed njih postal tudi Oxfordova beseda leta. V slovenščini jim rečemo čustvenčki, tako tudi emotikonom. A ne gre za sopomenki. Emotikon je skupek znakov z navadne tipkovnice, s katerimi izražamo čustva, emoji pa je poseben grafični simbol, ki nastopa kot samostojen znak, sicer z enakim namenom, kot ga ima emotikon.
Prvi je čustvenčke narisal japonski telekomunikacijski načrtovalec Shigetaka Kurita, leta 1999. Zgledoval se je po stripih in cestnih znakih ter ustvaril simbole, ki so v zadnjih letih nepogrešljiv del elektronskih sporočil. Tudi beseda – emoji – izvira iz japonščine: »e« pomeni slika, »moji« pa znak. A ker na svetu obstaja več različnih pisav, je bilo treba simbole standardizirati. Najprej jih je bilo 176, zdaj jih je 2823 in večina (skoraj 2300) jih je uporabljenih vsak dan.
Dr. Petra Kralj Novak, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan: “Na Twitterju je napogosteje uporabljen emoji obraz s solzami sreče, sledi srce, tretji najpogoteje uporabljen pa je simbol za recikliranje.”
Sporočilo, ki vsebuje čustveni simbol, ni nujno, da je tudi bolj čustveno. Lahko pa sporočilu (do)da določeno konotacijo. In tudi mesto v stavku je pomembno – čustvenček, ki izraža čustva, običajno stoji na koncu sporočila. Več kot 70 odstotkov Britancev, med 18. in 25. letom starosti, pravi, da s čustvenčki lažje izrazi svoja čustva. Težava nastane, ko si jih uporabniki različno razlagajo. Le dobri štirje odstotki čustvenčkov so takšni, ki si jih po večini razlagamo enako. Četrtina je takšnih, pri katerih se uporabniki ne strinjajo v tem, ali so čustva, ki jih sporočajo, pozitivna, negativna ali nevtralna. Zadevo zapletejo še različni operacijski sistemi, ki iste čustvenčke oblikujejo različno. Se pa zgodi, da je določen čustvenček uporabljen v drugem kontekstu.
Čustvenček za breskev se za breskev uporablja v samo sedmih odstotkih. Sicer predstavlja zadnjico.
In rešitev takšnih in drugačnih dilem ponuja Emojipedia, spletni slovar oziroma enciklopedija čustvenčkov, ki ima mesečno 26 milijonov ogledov. In prav njen ustanovitelj Jeremy Burge je leta 2014 17. julij določil za svetovni dan čustvenčkov. Neuradni praznik, seveda, 17. julij pa zato, ker je čustvenček za koledar na večini platform ponazorjen s tem datumom (17. julija leta 2002 je bila prvič predstavljena aplikacija iCal za računalnik Mac).
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje na družbenih medijih pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. Več odziva pa pomeni več dobička. Žvižgačka Frances Haugen je lani z več deset tisoč dokumenti javnosti pokazala, da podjetje Meta, kot se danes imenuje Facebook, ve, da imajo njegovi izdelki škodljive učinke na ljudi, javno varnost, zasebnost in demokracijo, a jih ne spremeni, saj daje prednost dobičku. Kot je še povedala Haugen na spletnem dogodku, ki ga je organiziral Zavod za digitalno vzgojo Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, jo je najbolj prizadelo, ko je ugotovila, kakšno škodo Facebook in Instagram povzročata mladim. Zato se je odločila, da spregovori o slabih praksah podjetja. Še posebej jo skrbi Metaverse, saj povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo. Frances Haugen je s slovensko javnostjo govorila predvsem o tveganjih, ki jih algoritmi podjetja Meta predstavljajo za mlade in za demokracijo v Sloveniji. Najprej je razložila, da algoritmi prednostno prikazujejo skrajne vsebine, saj sprožijo več odzivov: "Algoritmi odločajo o tem, kakšna vsebina se prikazuje uporabnicam in uporabnikom. Narejeni so bili na način, da nam vsem, tudi mladim, izpostavljajo škodljive vsebine. Facebook se je torej odločal, da z algoritmi maksimalno poveča odzivnost, kar pomeni, da sistematično izpostavlja vsebine, na katere bodo uporabnice in uporabniki bolj verjetno kliknili, jih komentirali ali delili. To razvrščanje glede na odzivnost ustvaja probleme. Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. To vodi v sistematično izpostavljanje problematičnih vsebin. Najbolj skrajna vsebina se najbolj deli." Več v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Medtem ko se kljub nadaljnjemu kroženju omikrona med ljudmi, države na Zahodu odpirajo in se življenje v številnih vidikih vrača v bolj običajne tirnice, se zdaj Kitajska sooča s težavami, ki spremljajo omejevanje širjenja covida 19. Po uspešnem zatrtju izvornega izbruha koronavirusa v mestu Wuhan pred dobrima dvema letoma, se je Kitajska lahko pohvalila z dvema letoma, ko je bila država tako rekoč brez okužb. Strog nadzor in politika ničelne tolerance do virusa sta azijsko velesilo uspešno držala zunaj karanten, ki so pestile preostali svet. A aktualne, mnogo bolj nalezljive različice omikrona so v zadnjem času predrle kitajski kovidni mehurček. Kljub ukrepom se okužbe zdaj sorazmerno hitro širijo. V kitajskem ekonomskem središču Šanghaju so prejšnji teden uvedli karanteno in testirali 26 milijonov tamkajšnjih prebivalcev. Kako je videti šanghajska karantena od blizu, je povedala Anita Klančar Andrejc, ki zadnje leto živi in dela v običajno najbolj živahnem kitajskem mestu.
Na spletu spremljamo vsebine, ki so blizu našim prepričanjem. Po mnenju politične psihologinje z Univerze v Pensilvaniji Cory Clark poznamo dve ravni politične pristranskosti. Na eni strani podpiramo prepričanja tistih, ki so del naše skupine, po drugi pa se izogibamo tistim, ki bi lahko izzvali naše prepričanje.
Neveljaven email naslov