Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17. julij je (neuradni) praznik čustvenčkov
Bodo emojiji oziroma čustvenčki kdaj izpodrinili besedo? 900 milijonov jih namreč pošljemo dnevno in to brez dodanega besedila. Simboli, ki predvsem v neformalni komunikaciji pogosto nadomestijo besede, pomenijo obliko komunikacije, ki presega jezikovne meje. Vsako leto jih na novo nastane približno 70, prek Facebookovega messengerja jih dnevno pošljemo več kot sedem milijard, leta 2015 pa je eden izmed njih postal tudi Oxfordova beseda leta. V slovenščini jim rečemo čustvenčki, tako tudi emotikonom. A ne gre za sopomenki. Emotikon je skupek znakov z navadne tipkovnice, s katerimi izražamo čustva, emoji pa je poseben grafični simbol, ki nastopa kot samostojen znak, sicer z enakim namenom, kot ga ima emotikon.
Prvi je čustvenčke narisal japonski telekomunikacijski načrtovalec Shigetaka Kurita, leta 1999. Zgledoval se je po stripih in cestnih znakih ter ustvaril simbole, ki so v zadnjih letih nepogrešljiv del elektronskih sporočil. Tudi beseda – emoji – izvira iz japonščine: »e« pomeni slika, »moji« pa znak. A ker na svetu obstaja več različnih pisav, je bilo treba simbole standardizirati. Najprej jih je bilo 176, zdaj jih je 2823 in večina (skoraj 2300) jih je uporabljenih vsak dan.
Dr. Petra Kralj Novak, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan: “Na Twitterju je napogosteje uporabljen emoji obraz s solzami sreče, sledi srce, tretji najpogoteje uporabljen pa je simbol za recikliranje.”
Sporočilo, ki vsebuje čustveni simbol, ni nujno, da je tudi bolj čustveno. Lahko pa sporočilu (do)da določeno konotacijo. In tudi mesto v stavku je pomembno – čustvenček, ki izraža čustva, običajno stoji na koncu sporočila. Več kot 70 odstotkov Britancev, med 18. in 25. letom starosti, pravi, da s čustvenčki lažje izrazi svoja čustva. Težava nastane, ko si jih uporabniki različno razlagajo. Le dobri štirje odstotki čustvenčkov so takšni, ki si jih po večini razlagamo enako. Četrtina je takšnih, pri katerih se uporabniki ne strinjajo v tem, ali so čustva, ki jih sporočajo, pozitivna, negativna ali nevtralna. Zadevo zapletejo še različni operacijski sistemi, ki iste čustvenčke oblikujejo različno. Se pa zgodi, da je določen čustvenček uporabljen v drugem kontekstu.
Čustvenček za breskev se za breskev uporablja v samo sedmih odstotkih. Sicer predstavlja zadnjico.
In rešitev takšnih in drugačnih dilem ponuja Emojipedia, spletni slovar oziroma enciklopedija čustvenčkov, ki ima mesečno 26 milijonov ogledov. In prav njen ustanovitelj Jeremy Burge je leta 2014 17. julij določil za svetovni dan čustvenčkov. Neuradni praznik, seveda, 17. julij pa zato, ker je čustvenček za koledar na večini platform ponazorjen s tem datumom (17. julija leta 2002 je bila prvič predstavljena aplikacija iCal za računalnik Mac).
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
17. julij je (neuradni) praznik čustvenčkov
Bodo emojiji oziroma čustvenčki kdaj izpodrinili besedo? 900 milijonov jih namreč pošljemo dnevno in to brez dodanega besedila. Simboli, ki predvsem v neformalni komunikaciji pogosto nadomestijo besede, pomenijo obliko komunikacije, ki presega jezikovne meje. Vsako leto jih na novo nastane približno 70, prek Facebookovega messengerja jih dnevno pošljemo več kot sedem milijard, leta 2015 pa je eden izmed njih postal tudi Oxfordova beseda leta. V slovenščini jim rečemo čustvenčki, tako tudi emotikonom. A ne gre za sopomenki. Emotikon je skupek znakov z navadne tipkovnice, s katerimi izražamo čustva, emoji pa je poseben grafični simbol, ki nastopa kot samostojen znak, sicer z enakim namenom, kot ga ima emotikon.
Prvi je čustvenčke narisal japonski telekomunikacijski načrtovalec Shigetaka Kurita, leta 1999. Zgledoval se je po stripih in cestnih znakih ter ustvaril simbole, ki so v zadnjih letih nepogrešljiv del elektronskih sporočil. Tudi beseda – emoji – izvira iz japonščine: »e« pomeni slika, »moji« pa znak. A ker na svetu obstaja več različnih pisav, je bilo treba simbole standardizirati. Najprej jih je bilo 176, zdaj jih je 2823 in večina (skoraj 2300) jih je uporabljenih vsak dan.
Dr. Petra Kralj Novak, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan: “Na Twitterju je napogosteje uporabljen emoji obraz s solzami sreče, sledi srce, tretji najpogoteje uporabljen pa je simbol za recikliranje.”
Sporočilo, ki vsebuje čustveni simbol, ni nujno, da je tudi bolj čustveno. Lahko pa sporočilu (do)da določeno konotacijo. In tudi mesto v stavku je pomembno – čustvenček, ki izraža čustva, običajno stoji na koncu sporočila. Več kot 70 odstotkov Britancev, med 18. in 25. letom starosti, pravi, da s čustvenčki lažje izrazi svoja čustva. Težava nastane, ko si jih uporabniki različno razlagajo. Le dobri štirje odstotki čustvenčkov so takšni, ki si jih po večini razlagamo enako. Četrtina je takšnih, pri katerih se uporabniki ne strinjajo v tem, ali so čustva, ki jih sporočajo, pozitivna, negativna ali nevtralna. Zadevo zapletejo še različni operacijski sistemi, ki iste čustvenčke oblikujejo različno. Se pa zgodi, da je določen čustvenček uporabljen v drugem kontekstu.
Čustvenček za breskev se za breskev uporablja v samo sedmih odstotkih. Sicer predstavlja zadnjico.
In rešitev takšnih in drugačnih dilem ponuja Emojipedia, spletni slovar oziroma enciklopedija čustvenčkov, ki ima mesečno 26 milijonov ogledov. In prav njen ustanovitelj Jeremy Burge je leta 2014 17. julij določil za svetovni dan čustvenčkov. Neuradni praznik, seveda, 17. julij pa zato, ker je čustvenček za koledar na večini platform ponazorjen s tem datumom (17. julija leta 2002 je bila prvič predstavljena aplikacija iCal za računalnik Mac).
Na novinarski konferenci zaposlenih na RTV Slovenija so se predstavniki posameznih aktivov odzvali na dogajanje na RTVS v minulem tednu ter predstavili zahteve za ohranitev nepristranskosti in profesionalnosti javnega servisa. Menijo namreč, da sta profesionalnost in nepristranskost javnega servisa čedalje bolj ogroženi.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov