Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Pravijo, da avgust "hmelj da ali pa ga vzame"
Kot je povedala naša dopisnica Metka Pirc je “tačas pogled na Spodnjo Savinjsko dolino zares veličasten, hmeljišča so letos lepo zelena in bogata s hmeljem”.
Najprej bodo sicer začeli obirati sorto savinjski golding. Tej, ki je najhitreje dozorela, sicer slabše kaže kot običajno, na slovenskih hmeljiščih predstavlja okoli 15 odstotkov pridelka. A takoj za njo sledijo sorte, ki letos rišejo nasmeh na obrazih hmeljarjev. Irena Friškovec, svetovalka za področje hmeljarstva z žalske izpostave kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je med drugim dejala :
“Za vse pozne sorte, razen savinjskega goldinga, je letošnje leto ugodno, kar se tiče razvoja in rasti. Še posebno julij, ko ni bilo tako visokih temperatur, kar je zelo ugodno, bilo je tudi dovolj padavin. Vse pozne sorte imajo zelo lep habitus, tudi zelo dober nastavek, je pa še veliko odvisno tudi od dnevov, ki sedaj prihajajo.”
Letos je skoraj 1700 hektarjev hmeljišč po vsej Sloveniji, največ ravno v Savinjski dolini, sledi Koroška, okolica Ptuja in Ormoža. Beležijo 121 pridelovalcev hmelja, kar je več kot v zadnjih letih.
“Pomembno je, da je naš hmelj pridobil evropsko geografsko označbo štajerski hmelj, kar odpira vrata pri prodaji našega hmelja v tujino, hkrati pa prinaša bolj stroge ukrepe pri pridelavi hmelja, kar prispeva k višji kakovosti”.
70-letni hmeljar, Janez Oset iz Drešinje vasi je predsednik združenja hmeljarjev Slovenije. Povedal je, da je kljub napredku strojev, hmelj še vedno rastlina, ki še danes potrebuje ogromno ročnega dela. Povsem je predan tej grenki rastlini, kot ji sam reče:
“Kmetijo sem prevzel leta 1969 in zelo sem vesel tega, da so danes na vseh kmetijah praktično tri generacije, da je tu prehod. To mora biti, da se prenaša iz starejše na mlajše in da to teče.”
Ta konec tedna v Braslovčah pripravljajo tudi Dan hmeljarjev, kjer bodo izbrali tudi hmeljsko princeso in starešino, ki bosta promovirala hmeljarstvo na različnih prireditvah po Sloveniji in po svetu. Pobudnik prireditve je gospod Janez Oset, Dan hmeljarjev pa ima že 56-letno zgodovino.
“Ponavadi pride tudi do 10.000 obiskovalcev in je to res lepa fešta.”
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Pravijo, da avgust "hmelj da ali pa ga vzame"
Kot je povedala naša dopisnica Metka Pirc je “tačas pogled na Spodnjo Savinjsko dolino zares veličasten, hmeljišča so letos lepo zelena in bogata s hmeljem”.
Najprej bodo sicer začeli obirati sorto savinjski golding. Tej, ki je najhitreje dozorela, sicer slabše kaže kot običajno, na slovenskih hmeljiščih predstavlja okoli 15 odstotkov pridelka. A takoj za njo sledijo sorte, ki letos rišejo nasmeh na obrazih hmeljarjev. Irena Friškovec, svetovalka za področje hmeljarstva z žalske izpostave kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je med drugim dejala :
“Za vse pozne sorte, razen savinjskega goldinga, je letošnje leto ugodno, kar se tiče razvoja in rasti. Še posebno julij, ko ni bilo tako visokih temperatur, kar je zelo ugodno, bilo je tudi dovolj padavin. Vse pozne sorte imajo zelo lep habitus, tudi zelo dober nastavek, je pa še veliko odvisno tudi od dnevov, ki sedaj prihajajo.”
Letos je skoraj 1700 hektarjev hmeljišč po vsej Sloveniji, največ ravno v Savinjski dolini, sledi Koroška, okolica Ptuja in Ormoža. Beležijo 121 pridelovalcev hmelja, kar je več kot v zadnjih letih.
“Pomembno je, da je naš hmelj pridobil evropsko geografsko označbo štajerski hmelj, kar odpira vrata pri prodaji našega hmelja v tujino, hkrati pa prinaša bolj stroge ukrepe pri pridelavi hmelja, kar prispeva k višji kakovosti”.
70-letni hmeljar, Janez Oset iz Drešinje vasi je predsednik združenja hmeljarjev Slovenije. Povedal je, da je kljub napredku strojev, hmelj še vedno rastlina, ki še danes potrebuje ogromno ročnega dela. Povsem je predan tej grenki rastlini, kot ji sam reče:
“Kmetijo sem prevzel leta 1969 in zelo sem vesel tega, da so danes na vseh kmetijah praktično tri generacije, da je tu prehod. To mora biti, da se prenaša iz starejše na mlajše in da to teče.”
Ta konec tedna v Braslovčah pripravljajo tudi Dan hmeljarjev, kjer bodo izbrali tudi hmeljsko princeso in starešino, ki bosta promovirala hmeljarstvo na različnih prireditvah po Sloveniji in po svetu. Pobudnik prireditve je gospod Janez Oset, Dan hmeljarjev pa ima že 56-letno zgodovino.
“Ponavadi pride tudi do 10.000 obiskovalcev in je to res lepa fešta.”
Poljska je preplavljena z begunci, ki zaradi vojne bežijo iz Ukrajine. Po zadnjih podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v zadnjih 24tih urah iz Ukrajine zbežalo več kot 140.000 ljudi. Od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, je državo tako zapustilo že več kot 2 milijona 150 tisoč ljudi.
Letošnja nagrada za največji jamarski dosežek v letu 2021 gre v roke Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskovanje Skalarjevega brezna na Kaninskem pogorju, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Raziskovanje je bilo medklubsko in Skalarjevo brezno, kjer so se prva odkritja pričela že davnega leta 1985, potem pa je bilo malce pozabljeno, je še eno tistih, ki presega magično globino 1000 metrov: zdaj so jamarji dosegli globino 1167 metrov in zavidljivo dolžino 6494 metrov. In kar je za jamarja najlepše - ni še konec. Alenka Terlep se je pogovarjala z Juretom Tičarjem, jamarjem JK Novo mesto in doktorjem geografije z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Tudi v italijanski javnosti glede dogajanja v Ukrajini vlada vsesplošna zaskrbljenost. Vlada je razglasila novo izredno stanje, ki je omejeno na ukrepe, povezane na odpravljanje posledic ukrajinskega konflikta, in ki naj bi trajalo do konca tega leta. Državljani se seveda bojijo zlasti novih podražitev cen energentov, sicer pa je ob vojnih situacijah v Evropi in Sredozemlju prva italijanska reakcija vedno sočutna in dobrodelna – in tako je tudi tokrat. Več v pogovoru z dopisnikom RTV Slovenija iz Rima Jankom Petrovcem.
Iz ukrajinskih mest Sumi in Irpin poročajo o evakuaciji civilistov. Iz Ukrajine je pred spopadi zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Med smrtnimi žrtvami ukrajinsko-ruskih spopadov naj bi bila tudi dva ruska generala. Svet pa že gleda proti četrtku, ko naj bi se v letovišču Antalyja na jugu Turčije srečala ruski in ukrajinski zunanji minister.
Rusko-ukrajinska vojna je vse bolj tudi informacijska, ki se odraža tudi na družbenih omrežjih. Komu verjeti o dogajanju na frontnih črtah in v Rusiji, kdo zmaguje v medijski vojni, ali je cenzura tudi blokada Kremlju naklonjenih medijev Russia Today in Sputnik v Evropski uniji? O tem smo se pogovarjali s profesorjem za medijske politike in regulacijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Markom Milosavljevićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V zadnjih dneh poslušamo številne novice o beguncih, ki prihajajo iz Ukrajine. Na Slovenski filantropiji so pred dnevi pričeli z zbiranjem interesa pripravljenosti pomoči beguncem, ki bi morebitno prispeli v Slovenijo. Predstavnik Slovenske filantropije Franci Zlatar poudarja, da je odziv javnosti dober in da se je do danes za pomoč prijavilo čez 600 prostovoljcev. Več Marko Rozman.
Na novinarski konferenci zaposlenih na RTV Slovenija so se predstavniki posameznih aktivov odzvali na dogajanje na RTVS v minulem tednu ter predstavili zahteve za ohranitev nepristranskosti in profesionalnosti javnega servisa. Menijo namreč, da sta profesionalnost in nepristranskost javnega servisa čedalje bolj ogroženi.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Neveljaven email naslov
