Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi bomo prenehali premikati uro dvakrat na leto. Bo to imalo kakšen vpliv na naše zdravje? Pogovor s strokovnjakinjo prof. dr. Damjano Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Za ogranizem je večji stres premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas, če ta potem ostaja konstanten
Evropska komisija je predstavila predlog za odpravo premikanja ure dvakrat na leto. Članice naj bi same odločile, ali bodo uporabljale poletni ali zimski čas, odločitev bi morale sporočiti do aprila 2019. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019. Evropske države so v zadnjem stoletju sicer uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo – predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. A namen premikanja ure je v današnjih časih veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje, pravijo v Bruslju.
O učinkih premikanja ali nepremikanja ure na zdravje ljudi smo se pogovarjali s prof. dr. Damjano Rozman, vodjo Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja tudi s cirkadianimi ritmi, lastnostjo procesov v živih organizmih, ki se ciklično spreminjajo v odvisnosti od dnevno-nočnega cikla. Če bi rekli po domače – z notranjo biološko uro, biološkim ritmom. Slovenija uro prestavlja od 80. let prejšnjega stoletja, po besedah strokovnjakinje, pa večina ljudi premikanja ure ne doživlja stresno.
“Pri premiku ure gre za dvakratni premika za eno uro. Organizem se mora temu seveda prilagoditi. Pri večini ljudi je to hitro, dan ali dva. Glavnina ljudi pa tega enournega premika, razen v psihološkem smislu, ne čuti. Večje težave nastopijo takrat, kadar so ljudje za šest ali več ur zamaknjeni v svojem biološkem ritmu v primerjavi z ritmom dneva in noči okolice. To so na primer ljudje v poklicih, ki delajo v večizmenskem delu, piloti, stevardese. Če se pri njih to neskladje dogaja več desetletij, lahko govorimo o posledicah na zdravje.”
Prenehanje premikanja ure bi bilo po mnenju dr. Rozmanove dobrodošlo, saj je za organizem večji stres večkratno premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas. Kateri bi bil za nas boljši – poletni ali zimski -, brez analize in preučitve vseh dejavnikov naša sogovornica ne bi mogla reči.
V naših življenjih je preveč svetlobe in premalo teme
Nekateri strokovnjaki sicer svarijo pred uvedbo poletnega časa. Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München na primer pravi, da bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem. Kako resna so njegova opozorila?
“Mislim, da njegova trditev sloni predvsem na tem, da če premaknemo uro na poletni čas, podaljšamo svetli del dneva za eno uro. Raziskave kažejo, da je svetloba, če jo je preveč in ob nepravih časih, lahko tisti dejavnik, ki lahko pripomore k nekaterim zdravstvenim težavam (…). Njegova napoved je lahko nastala na podlagi našega znanja, kako svetloba vpliva na zdravje človeka, če jo je preveč. Kar vemo, je to, da je danes v našem življenju teme premalo, svetlobe pa preveč.”
Svetloba v temni fazi dneva namreč zmoti tvorbo pomembnega hormona teme – melatonina. Vendar dr. Damjana Rozman poudarja, da bi bilo treba te napovedi eksperimentalno dokazati, zdravstvene težave pa lahko nastopijo šele po dolgotrajni (več kot 10 let) izpostavljenosti takim pogojem. Telo se namreč zelo hitro prilagodi času – veliko bolj pomembno namreč je, da ima telo konstanten ritem, brez premikanja ure, saj to stresno vpliva na človeka.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Evropi bomo prenehali premikati uro dvakrat na leto. Bo to imalo kakšen vpliv na naše zdravje? Pogovor s strokovnjakinjo prof. dr. Damjano Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Za ogranizem je večji stres premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas, če ta potem ostaja konstanten
Evropska komisija je predstavila predlog za odpravo premikanja ure dvakrat na leto. Članice naj bi same odločile, ali bodo uporabljale poletni ali zimski čas, odločitev bi morale sporočiti do aprila 2019. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019. Evropske države so v zadnjem stoletju sicer uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo – predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. A namen premikanja ure je v današnjih časih veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje, pravijo v Bruslju.
O učinkih premikanja ali nepremikanja ure na zdravje ljudi smo se pogovarjali s prof. dr. Damjano Rozman, vodjo Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja tudi s cirkadianimi ritmi, lastnostjo procesov v živih organizmih, ki se ciklično spreminjajo v odvisnosti od dnevno-nočnega cikla. Če bi rekli po domače – z notranjo biološko uro, biološkim ritmom. Slovenija uro prestavlja od 80. let prejšnjega stoletja, po besedah strokovnjakinje, pa večina ljudi premikanja ure ne doživlja stresno.
“Pri premiku ure gre za dvakratni premika za eno uro. Organizem se mora temu seveda prilagoditi. Pri večini ljudi je to hitro, dan ali dva. Glavnina ljudi pa tega enournega premika, razen v psihološkem smislu, ne čuti. Večje težave nastopijo takrat, kadar so ljudje za šest ali več ur zamaknjeni v svojem biološkem ritmu v primerjavi z ritmom dneva in noči okolice. To so na primer ljudje v poklicih, ki delajo v večizmenskem delu, piloti, stevardese. Če se pri njih to neskladje dogaja več desetletij, lahko govorimo o posledicah na zdravje.”
Prenehanje premikanja ure bi bilo po mnenju dr. Rozmanove dobrodošlo, saj je za organizem večji stres večkratno premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas. Kateri bi bil za nas boljši – poletni ali zimski -, brez analize in preučitve vseh dejavnikov naša sogovornica ne bi mogla reči.
V naših življenjih je preveč svetlobe in premalo teme
Nekateri strokovnjaki sicer svarijo pred uvedbo poletnega časa. Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München na primer pravi, da bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem. Kako resna so njegova opozorila?
“Mislim, da njegova trditev sloni predvsem na tem, da če premaknemo uro na poletni čas, podaljšamo svetli del dneva za eno uro. Raziskave kažejo, da je svetloba, če jo je preveč in ob nepravih časih, lahko tisti dejavnik, ki lahko pripomore k nekaterim zdravstvenim težavam (…). Njegova napoved je lahko nastala na podlagi našega znanja, kako svetloba vpliva na zdravje človeka, če jo je preveč. Kar vemo, je to, da je danes v našem življenju teme premalo, svetlobe pa preveč.”
Svetloba v temni fazi dneva namreč zmoti tvorbo pomembnega hormona teme – melatonina. Vendar dr. Damjana Rozman poudarja, da bi bilo treba te napovedi eksperimentalno dokazati, zdravstvene težave pa lahko nastopijo šele po dolgotrajni (več kot 10 let) izpostavljenosti takim pogojem. Telo se namreč zelo hitro prilagodi času – veliko bolj pomembno namreč je, da ima telo konstanten ritem, brez premikanja ure, saj to stresno vpliva na človeka.
13. avgust je mednarodni dan levičarjev, torej ljudi, ki so spretnejši z levico. Teh je na svetu približno 10 odstotkov. In čeprav se danes v šolah ne zahteva, da otroci pišejo samo z desnico, ni bilo vedno tako. Zakaj je nekoč veljalo, da je levica nezaželena, je ob mednarodnem dnevu levičarjev preverila Lana Furlan.
Nocojšnja noč bo za vse ljubitelje astronomije prav posebna. Od poznega večera do zgodnjih jutranjih ur bodo nebo osvetljevali Perzeidi. Z višine 100 kilometrov bodo na Zemljo padali s hitrostjo približno 60 kilometrov na sekundo. Naketere vsako leto znova navdušujejo. O meteorskem dežju se je Julija Kandare pogovarjala z nekdanjim profesorjem fizike na Ljubljanski gimnaziji Jožeta Plečnika in amaterskim astronomom Borisom Khamom, naključne mimoidoče na ljubljanskih ulicah pa je vprašala, ali sploh vedo, za kakšen astronomski pojav gre.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije lahko razberemo, da naše planine letno obišče približno več kot milijon in pol planincev ali turistov. Pri nas predvsem v času poletnih počitnic še posebej pridejo do izraza obiski vršacev, tudi tistih najvišjih. Po podatkih Triglavskega narodnega parka se delež tistih, ki so obiskali vrh Triglava, giblje okoli 25 % celotne populacije. Je pravi Slovenec le tisti, ki se je že povzpel na Triglav? Svoje mnenje o tem nam je zaupal gorski vodnik Rok Zalokar. Foto: Stane Klemenc/Bobo
Ob Mednarodnem dnevu mladih, ki ga po zaslugi Organizacije združenih narodov praznujemo 12. avgusta že vse od leta 1999, mladi vsako leto opozorijo na svoje težave in izzive s katerimi se soočajo. Letošnja tema so digitalne inovacije mladih za trajnostni razvoj. Mladostniki v Sloveniji pa ob tem še posebno opozarjajo na neodzivnost in slabo komunikacijo s stani vlade.
Med 12. in 17. avgustom bo v Novem mestu potekal že 24. festival Jazzinty, ki združuje delavnice, skladateljsko nagrado ter večerne koncerte. Rdeča nit letošnjega festivala je povezava med glasbo in plesom, ki sega globoko v preteklost in se v zadnjem obdobju zopet prebuja in prihaja v ospredje. Več o samem festivalu pa je glasbeni urednici Alji Kramar povedala umetniška vodja, Ana Čop.
Jadralec Toni Vodišek je danes postal olimpijski podprvak v formuli kite. Zlato je osvojil Avstrijec Valentin Bontus, bron pa Singapurec Maximilian Mader. Po zlatu judoistke Andreje Leški je to druga kolajna za Slovenijo na letošnjih igrah. Kolikšno težo je pri Vodiškovem srebru igrala dvojna kazen, ki jo je prejel, in zakaj je do nje sploh prišlo? Iz Pariza se nam je javil naš kolega iz športnega uredništva Luka Petrič in pokomentiral aktualno dogajanje na olimpijskih igrah.
Kolesarska steza med Bledom in Bohinjem je zagotovo eden najbolj težko pričakovanih projektov na Gorenjskem. Po prvotnih napovedih naj bi bila Bled in Bohinj z varno kolesarsko povezavo povezana že letos, a se zaradi zapletov pri gradnji skozi Sotesko, to žal ne bo zgodilo. Dela na bohinjski strani so praktično že končana, manjka še nekaj detajlov, zaradi katerih še vedno ostaja zaprta, se pa kljub temu po njej vozi veliko kolesarjev, ki se tako izognejo izjemno nevarni cesti. Kaj se torej dogaja s projektom, ki ga tako željno čakajo domačini, turisti in domala vsi slovenski ljubitelji kolesarstva?
Medtem ko gredo Olimpijske igre počasi h koncu, smo se danes pogovarjali z enim izmed zdravnikov, ki v Parizu skrbijo za naše športnike. Ortopeda, Robija Kelca, je Helena Lovinčič poklicala ravno, ko je s tribune spremljal fantastični nastop naše plezalke, Janje Garnbret. Med drugim je povedal, da so to njegove druge poletne olimpijske igre, za plezalce je namreč skrbel že v Tokiu, da hujšega dela s športniki bi, razen nekaj prehladov in glavobolov. Komentiral pa je tudi kakovost hrane, razmere v reki Seni in organizacijo na splošno.
V teh poletnih dneh se iz Ljubljane selimo v portugalsko prestolnico Lizbona, kjer so bile konec julija evropske športne igre za dializne in bolnike s transplantacijo. Naši tekmovalci, člani društva Transplant, so dosegli velik uspeh. V Slovenijo so se vrnili s skupno 11 medaljami. Tekmovanja sta se udeležila tudi podpredsednik društva Transplant Andrej Žido in vodja slovenske ekipe Peter Tišler. Z njima se je pogovarjala Julija Kandare.
Jamarji iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana, naše največje slovenske jamarske organizacije, so v zadnjem obdobju odkrili skoraj neverjeten jamski sistem, ki bi lahko kmalu postal eden največjih v Sloveniji. Gre za planino Poljano v osrčju Bohinjskih gora in pričakujejo, da v nekaterih od više ležečih jam celo presežejo magično globino 1000 metrov.
V treh vzhodnih nemških deželah – Turingiji, Saški in Brandenburgu – poteka volilna kampanja pred volitvami v deželni zbor. Ankete najbolje kažejo desni stranki Alternativa za Nemčijo, ki pa si prizadeva za spremembo v nemški kulturi spominjanja z manj poudarka na nacizmu. V stranki so tudi frakcije, ki nacističnim zločinom ne pripisujejo velikega pomena. V Nemčiji se sicer vrstijo obletnice grozot tistega časa, narašča zanimanje za obisk spomenikov. Potem ko so januarja letos mediji razkrili zarotniško srečanje skrajnih desničarjev v vili v Potsdamu, kjer so razpravljali o programu izgona tujcev, se je povečalo zanimanje za obisk podobne vile Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov. Obiskala jo je tudi Maja Derčar. Na fotografiji vila Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov
Poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve pri nas je v polnem teku. Kamorkoli se ozremo, smo tako rekoč bombardirani z napisi, kot so znižano, finalni popusti in totalna razprodaja. Če smo potrošniki nekoč odštevali dneve do začetka sezonskih razprodaj, danes skoraj ni več trgovine, ki ne bi imela police ali spletnega zavihka z znižanimi artikli. O tem, kaj je bistvo razprodaj, je Julija Kandare govorila z lastnico koroškega podjetja s trajnostno modo Lipi Lucijo Arnold, kako lahko potrošniki postanemo odvisni od nakupovanja, pa ji je pojasnila specializantka psihoterapije in doktorantka filozofije Eva Virc s spletnega portala Moj psihoterapevt.
19 planincev invalidov - slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi - se je v ponedeljek, 29. julija povzpelo na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se dviga na meji med Švico in Italijo. Naslednji dan so se iz koče Torino odpravili še na ledenik z razgledom na Mont Blanc in Velikanov zob. Več o tem dosežku in vtisih udeležencev, pa v prispevku Petre Medved.
Svetovne borze so vse po vrsti v rdečem. Val iz Azije je pljusknil tudi v Evropo. Tudi ljubljanska borza se ni izognila rdečim številkam, glavni indeks SBITOP je izgubil dobre 4 odstotke. Tudi v ZDA pričakujejo podobne razmere kot na ostalih borzah po svetu. Kaj se dogaja, kako dogo bo to trajalo? Tudi to je Zdenka Bakalar vprašala vodjo upravljanja delniških naložb v Generali Investments Aleša Lokarja.
V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.
Z začetkom avgusta se je začel uporabljati pravilnik o ročnem premeščanju bremen. Namenjen je večji skrbi za zdravje zaposlenih v panogah, kjer je premeščanje bremen pogosto. Pravilnik prinaša novo metodo po kateri se oceni obremenjenost delavcev. Predstavniki manjših delodajalcev pravijo, da je pravilnik preveč zakompliciran in da se bodo težko prilagodili novim pravilom. Sindikati jim odgovarjajo, da je čas za tehnološki napredek in, da trgovine v prostorih iz leta 1945 ne bi smele več delovati. Pod Aktulano temo se podpisuje Urška Valjavec.
Lanskoletne poplave so prizadele kar 60 odstotkov občine Gorenja vas Poljane, škoda na infrastrukturi pa je ocenjena na 33 milijonov evrov. Na območju občine se je sprožilo več kot 210 plazov. Na prizadetih območjih je bilo veliko storjenega, interventna dela so končana, sanacijska dela pa še vedno potekajo. V Medvodah sta narasli Sava in Sora ogrožali življenja ter premoženje. Poplave in plazovi, predvsem v dolini Ločnice, pa so povzročili za slabih 13 milijonov evrov škode.
Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.
Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.
Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.
Neveljaven email naslov