Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi bomo prenehali premikati uro dvakrat na leto. Bo to imalo kakšen vpliv na naše zdravje? Pogovor s strokovnjakinjo prof. dr. Damjano Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Za ogranizem je večji stres premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas, če ta potem ostaja konstanten
Evropska komisija je predstavila predlog za odpravo premikanja ure dvakrat na leto. Članice naj bi same odločile, ali bodo uporabljale poletni ali zimski čas, odločitev bi morale sporočiti do aprila 2019. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019. Evropske države so v zadnjem stoletju sicer uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo – predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. A namen premikanja ure je v današnjih časih veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje, pravijo v Bruslju.
O učinkih premikanja ali nepremikanja ure na zdravje ljudi smo se pogovarjali s prof. dr. Damjano Rozman, vodjo Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja tudi s cirkadianimi ritmi, lastnostjo procesov v živih organizmih, ki se ciklično spreminjajo v odvisnosti od dnevno-nočnega cikla. Če bi rekli po domače – z notranjo biološko uro, biološkim ritmom. Slovenija uro prestavlja od 80. let prejšnjega stoletja, po besedah strokovnjakinje, pa večina ljudi premikanja ure ne doživlja stresno.
“Pri premiku ure gre za dvakratni premika za eno uro. Organizem se mora temu seveda prilagoditi. Pri večini ljudi je to hitro, dan ali dva. Glavnina ljudi pa tega enournega premika, razen v psihološkem smislu, ne čuti. Večje težave nastopijo takrat, kadar so ljudje za šest ali več ur zamaknjeni v svojem biološkem ritmu v primerjavi z ritmom dneva in noči okolice. To so na primer ljudje v poklicih, ki delajo v večizmenskem delu, piloti, stevardese. Če se pri njih to neskladje dogaja več desetletij, lahko govorimo o posledicah na zdravje.”
Prenehanje premikanja ure bi bilo po mnenju dr. Rozmanove dobrodošlo, saj je za organizem večji stres večkratno premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas. Kateri bi bil za nas boljši – poletni ali zimski -, brez analize in preučitve vseh dejavnikov naša sogovornica ne bi mogla reči.
V naših življenjih je preveč svetlobe in premalo teme
Nekateri strokovnjaki sicer svarijo pred uvedbo poletnega časa. Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München na primer pravi, da bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem. Kako resna so njegova opozorila?
“Mislim, da njegova trditev sloni predvsem na tem, da če premaknemo uro na poletni čas, podaljšamo svetli del dneva za eno uro. Raziskave kažejo, da je svetloba, če jo je preveč in ob nepravih časih, lahko tisti dejavnik, ki lahko pripomore k nekaterim zdravstvenim težavam (…). Njegova napoved je lahko nastala na podlagi našega znanja, kako svetloba vpliva na zdravje človeka, če jo je preveč. Kar vemo, je to, da je danes v našem življenju teme premalo, svetlobe pa preveč.”
Svetloba v temni fazi dneva namreč zmoti tvorbo pomembnega hormona teme – melatonina. Vendar dr. Damjana Rozman poudarja, da bi bilo treba te napovedi eksperimentalno dokazati, zdravstvene težave pa lahko nastopijo šele po dolgotrajni (več kot 10 let) izpostavljenosti takim pogojem. Telo se namreč zelo hitro prilagodi času – veliko bolj pomembno namreč je, da ima telo konstanten ritem, brez premikanja ure, saj to stresno vpliva na človeka.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Evropi bomo prenehali premikati uro dvakrat na leto. Bo to imalo kakšen vpliv na naše zdravje? Pogovor s strokovnjakinjo prof. dr. Damjano Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Za ogranizem je večji stres premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas, če ta potem ostaja konstanten
Evropska komisija je predstavila predlog za odpravo premikanja ure dvakrat na leto. Članice naj bi same odločile, ali bodo uporabljale poletni ali zimski čas, odločitev bi morale sporočiti do aprila 2019. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019. Evropske države so v zadnjem stoletju sicer uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo – predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. A namen premikanja ure je v današnjih časih veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje, pravijo v Bruslju.
O učinkih premikanja ali nepremikanja ure na zdravje ljudi smo se pogovarjali s prof. dr. Damjano Rozman, vodjo Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja tudi s cirkadianimi ritmi, lastnostjo procesov v živih organizmih, ki se ciklično spreminjajo v odvisnosti od dnevno-nočnega cikla. Če bi rekli po domače – z notranjo biološko uro, biološkim ritmom. Slovenija uro prestavlja od 80. let prejšnjega stoletja, po besedah strokovnjakinje, pa večina ljudi premikanja ure ne doživlja stresno.
“Pri premiku ure gre za dvakratni premika za eno uro. Organizem se mora temu seveda prilagoditi. Pri večini ljudi je to hitro, dan ali dva. Glavnina ljudi pa tega enournega premika, razen v psihološkem smislu, ne čuti. Večje težave nastopijo takrat, kadar so ljudje za šest ali več ur zamaknjeni v svojem biološkem ritmu v primerjavi z ritmom dneva in noči okolice. To so na primer ljudje v poklicih, ki delajo v večizmenskem delu, piloti, stevardese. Če se pri njih to neskladje dogaja več desetletij, lahko govorimo o posledicah na zdravje.”
Prenehanje premikanja ure bi bilo po mnenju dr. Rozmanove dobrodošlo, saj je za organizem večji stres večkratno premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas. Kateri bi bil za nas boljši – poletni ali zimski -, brez analize in preučitve vseh dejavnikov naša sogovornica ne bi mogla reči.
V naših življenjih je preveč svetlobe in premalo teme
Nekateri strokovnjaki sicer svarijo pred uvedbo poletnega časa. Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München na primer pravi, da bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem. Kako resna so njegova opozorila?
“Mislim, da njegova trditev sloni predvsem na tem, da če premaknemo uro na poletni čas, podaljšamo svetli del dneva za eno uro. Raziskave kažejo, da je svetloba, če jo je preveč in ob nepravih časih, lahko tisti dejavnik, ki lahko pripomore k nekaterim zdravstvenim težavam (…). Njegova napoved je lahko nastala na podlagi našega znanja, kako svetloba vpliva na zdravje človeka, če jo je preveč. Kar vemo, je to, da je danes v našem življenju teme premalo, svetlobe pa preveč.”
Svetloba v temni fazi dneva namreč zmoti tvorbo pomembnega hormona teme – melatonina. Vendar dr. Damjana Rozman poudarja, da bi bilo treba te napovedi eksperimentalno dokazati, zdravstvene težave pa lahko nastopijo šele po dolgotrajni (več kot 10 let) izpostavljenosti takim pogojem. Telo se namreč zelo hitro prilagodi času – veliko bolj pomembno namreč je, da ima telo konstanten ritem, brez premikanja ure, saj to stresno vpliva na človeka.
Skoraj leto dni po uničujočih poplavah naši dopisniki s terena poročajo o ljudeh, ki opozarjajo, da postopki za reševanje posledic tečejo prepočasi. Mnogi so namreč še vedno v negotovosti. Kot je v Slovenj Gradcu danes povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic, je skupno 16 družin prišlo do konca pogodb o cenitvah, večina med njimi je takšnih, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo. V Slovenj Gradcu pa so danes predali ključe prve od novo zgrajenih hiš za poplavljene. Poimenovali so jo Hiša novega začetka. Zgradilo jo je radeljsko podjetje Pergola s skupaj še 41 drugimi donatorji iz vse Slovenije. Čeprav je občina želela podariti zemljišče, hiša pa je donacija, ni šlo brez zapletov, a tokrat s srečnim koncem. V Slovenj Gradcu je bila naša dopisnica Metka Pirc.
Da je družba zdrava in se optimalno razvija, mora izkoristiti vse svoje potenciale. Če ena polovica ljudi ni vključenih, je manj uspešna. Podatki kažejo, da to velja tudi na vodilnih mestih v gospodarstvu, ko gre za zastopanost žensk in moških. Evropska unija je zato že pred časom začela spodbujati uravnoteženo zastopanost obeh spolov tudi v podjetjih, a ker je oblikovala le priporočila, ukrepi pa niso bili obvezni, v minulih dveh desetletjih ni bilo pravega napredka. Zato je Unija sprejela direktivo o tako imenovanih spolnih kvotah. Slovenija naj bi jo v svoj pravni red prenesla z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki jo je vlada pred počitnicami poslala v parlament. O rešitvah in pomislekih smo se pogovarjali z generalno direktorico direktorata za notranji trg na Ministrstvu z gospodarstvo Karlo Pinter ter članico upravnega odbora Združenja Manager in izvršno direktorico Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen.
Joe Biden je po umiku iz predsedniške tekme izrazil vso podporo Kamali Harris in ta je potrdila, da se bo potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo. Ali bo to spremenilo predsedniško kampanjo oziroma kaj ta sprememba, za mnoge pričakovana in nujna, pomeni? Trenutno dogajanje je komentiral novinarski kolega Matej Šurc. FOTO: Pixabay
Kljub temu, da smo sredi poletja, marsikdo že pogleduje proti novemu študijskem letu. Med poletjem študenti namreč tradicionalno oddajo vlogo, če bi želeli bivati pri zasebnikih in v študentskih domovih. Prošnjo za podaljšanje bivanja je treba poslati do 16. avgusta. Več o pravilni oddaji vloge in o tem kakšen je interes mladih za bivanje pri zasebnikih, nam je zaupal Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.
Na javnem kopališču v Slovenskih konjicah so pripravili jubilejni 20. mednarodni dogodek Dan brez vozička. To akcijo so poimenovali tudi »Voda vzame, voda vrne«. Za ljudi z gibalnimi ovirami so namreč začeli prirejati potapljaške tečaje, ob tem tudi opozarjajo, da je pri skokih v vodo treba biti previden. V zadnjem obdobju so dogajanje razširili. Lani so vodne aktivnosti prvič omogočili tudi starostnikom, letos pa še ljudem z motnjami v duševnem razvoju.
Danes mineva leto dni, odkar je obsežen vetrolom na širšem območju Radovne, Krme in Kota spremenil krajino in podrl ogromne površine gozdov. Na tem območju so izvajalci že pospravili osemdeset odstotkov podrtih ali poškodovanih dreves. Sanacija je bila zelo zahtevna zaradi težko dostopnih in strmih območij. Prvega avgusta pa bodo odprli tudi cesto v dolino Krme. Aljana Jocif se je o poteku sanacije po lanskoletnem vetrolomu pogovarjala z Jernejem Avsenekom, vodjo blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Fotografija: Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije
Rekreacija poleti da, ampak previdno. Predvsem naj bodo pozorni slabše telesno pripravljeni, tisti, ki imajo povišano telesno temperaturo zaradi okužbe ali pa imajo večjo telesno težo. Ker je preventiva boljša od kurative, je nekaj opozoril in pojasnil za varno rekreacijo tudi poleti, dala dr. Petra Zupet, dr. med. specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje, ki dela na Inštitutu za medicino in šport v Ljubljani, ki letos obeležuje 10 let delovanja.
Poletne mesece verjetno težko preživimo brez hlajenja v vodi. Na srečo v Ljubljani kot tudi v drugih mestih po Sloveniji obratuje kar nekaj kopališč. Eno izmed večjih in bolje obiskanih je tudi Kopališče Kodeljevo, ki deluje že zadnjih 40 let in sprejme kar do 2000 obiskovalcev hkrati. Tja se je na višku kopalne sezone podala Lucija Vidergar in preverila tamkajšnji utrip. Bere Darja Pograjc.
V teh dneh, natančneje od 7. do 20. julija, poteka letos že dvajseto srečanje Etno Histeria World Orchestra, ki združuje več kot šestdeset vrhunskih glasbenikov iz 18 držav. Idejni vodja orkestra je Matija Solce. Z njim se je pogovarjala Simona Moličnik.
Ekstremni vremenski pojavi so v porastu in zadnja neurja z debelo točo so poškodovala tudi sončne elektrarne. Paneli so zasnovani tako, da prenesejo različne vremenske vplive, toda na njihovo vzdržljivost vpliva več dejavnikov, celo naklon strehe. Kako je z vremenskimi vplivi, ob kakšnih poškodbah je potrebno panele zamenjati, kako je s pogostimi požari sončnih elektrarn in zavarovanjem?
Slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem je lani začelo s prakso objave uporabnih priporočil in konzularnih informacij za številne slovenske turiste, ki se te dni odpravljajo na počitnice na Hrvaško. Od nujnih telefonskih številk in kontaktov, potrebnih osebnih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja, prijave prebivanja, pa do pravil vedenja v cestnem in morskem prometu. Odziv je bil odličen, zato so se tudi letos odločili za enako potezo, uporabne informacije so objavljene na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva. S slovenskim veleposlanikom na Hrvaškem Gašperjem Dovžanom se je o tem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
V Milwaukeeju v Združenih državah Amerike se nadaljuje republikanska strankarska konvencija, ki uradno potrjuje Donalda Trumpa za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah. Tam je tudi naš dopisnik Andrej Stopar.
24. leto zapored bo v Novem mestu avgusta potekal festival Jazzinty. Kreativni in raznolik koncertni program spremlja intenzivna enotedenska glasbena delavnica, ki vsako poletje Novo mesto spremeni v osrednje neformalno izobraževalno središče za področje jazzovske glasbe v tem delu Evrope. Jazzinty je v več kot dveh desetletjih izobrazil preko 1000 udeležencev delavnic ter izvedel več kot 250 koncertov slovenskih in mednarodnih glasbenikov. Več o delavnicah je z umetniško vodjo festivala, Ano Čop, spregovorila glasbena urednica Alja Kramar.
Izhodišča pokojninske reforme so znana. 40 let zavarovalne dobe ostaja, kakšni bodo starostni pogoji, pa bo stvar pogajanj s socialnimi partnerji. Ob začetku javne razprave se je Urška Jereb pogovarjala s kolegom z Dela Karlom Lipnikom. Uvodoma je podal krovno oceno reforme, nujne tako za vzdržnost javnih financ kot za zagotavljanje varne starosti prihodnjim generacijam.
Zmagovalec Eura 2024 je znan. Za nekatere presenečenje za druge pričakovan rezultat. Dejstvo je, da je bilo v Španiji danes ponoči veselo in zmagoslavno. Euro 2024 si bomo zapomnili tudi po udeležbi Slovenije, ki je dosegla zgodovinski rezultat. Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC, je spremljal enomesečno dogajanje v Nemčiji. Kdo bi si mislil, da si bosta iz oči v oči stala Oblak in Ronaldo in da bo Slovenija izpadla v osmini finala po streljanju enajstmetrovk. Takšne pozornosti svetovne javnosti slovenski nogometaši še niso bili deležni.
Donald Trump je pred konvencijo republikanske stranke postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata, ki je šokiral svetovno javnost, je preživel z lažjo poškodbo. Po napadu je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Z vsako uro prihaja več informacij in pričevanj, preiskava o dogodku pa je v teku. Dogajanje je v kratki analizi povzel zunjanjepolitični novinar Matej Šurc.
Vroče je in soparno. Vročinski val bo še nekaj časa vztrajal. Z visokimi temperaturami, nevarnimi za zdravje, se v teh dneh soočajo v številnih delih sveta. Prav v teh dneh pa smo dobili tudi potrditev, da je bila povprečna globalna temperatura v zadnjih 12 mesecih za več kot stopinjo in pol višja od povprečja v predindustrijski dobi. Stopinja in pol je meja, ki jo določa pariški podnebni sporazum, vendar je vse manj verjetno, da bomo uspeli dvig temperature omejiti v skladu z njim. Pričakovan dvig temperature do konca stoletja trenutno znaša celo okrog tri stopinje, kar pa bi imelo zelo velike posledice. O vsem tem smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Poletje je v polnem razmahu in številni iščejo osvežitev v bazenih, rekah, jezerih ali morju. Vendar pa na nas med uživanjem v vodi prežijo tudi nevarnosti, kot so visoka vročina, slabo plavalno znanje, krči, infarkt in še marsikaj drugega. Zato smo v studio povabili izkušenega reševalca iz vode Mirka Cikojevića. Z nami je delil svoje izkušnje pri reševanju v vodi, nasvete o tem, kako poskrbeti za lastno varnost in varnost naših najbližjih med plavanjem, pa tudi, kaj storiti v primeru utapljanja, kako prepoznati nevarne situacije in kako pravilno ukrepati.
Na dopustu ali potovanju marsikoga navdušijo zanimive eksotične rastline ali okusno eksotično sadje. Ti se tako ob povratku domov znajdejo v kovčkih ali nahrbtnikih potnikov, ki pa tako nehote ogrožajo domače rastline. Je vnos rastlin, njihovih delov, semen in plodov v Slovenijo oz. EU sploh dovoljen? Katerim kriterijem moramo zadostiti, kakšne so omejitve in pravila, če želimo domov prinesti sadiko sivke iz Dalmacije ali mango s Tajske? Pojasnjuje dr. Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Letos prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V spominskem centru Potočari blizu Srebrenice so s pokopom 14 žrtev obeležili 29. obletnico genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija leta 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Iz Potočarov se je oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.
Neveljaven email naslov