Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi bomo prenehali premikati uro dvakrat na leto. Bo to imalo kakšen vpliv na naše zdravje? Pogovor s strokovnjakinjo prof. dr. Damjano Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Za ogranizem je večji stres premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas, če ta potem ostaja konstanten
Evropska komisija je predstavila predlog za odpravo premikanja ure dvakrat na leto. Članice naj bi same odločile, ali bodo uporabljale poletni ali zimski čas, odločitev bi morale sporočiti do aprila 2019. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019. Evropske države so v zadnjem stoletju sicer uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo – predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. A namen premikanja ure je v današnjih časih veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje, pravijo v Bruslju.
O učinkih premikanja ali nepremikanja ure na zdravje ljudi smo se pogovarjali s prof. dr. Damjano Rozman, vodjo Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja tudi s cirkadianimi ritmi, lastnostjo procesov v živih organizmih, ki se ciklično spreminjajo v odvisnosti od dnevno-nočnega cikla. Če bi rekli po domače – z notranjo biološko uro, biološkim ritmom. Slovenija uro prestavlja od 80. let prejšnjega stoletja, po besedah strokovnjakinje, pa večina ljudi premikanja ure ne doživlja stresno.
“Pri premiku ure gre za dvakratni premika za eno uro. Organizem se mora temu seveda prilagoditi. Pri večini ljudi je to hitro, dan ali dva. Glavnina ljudi pa tega enournega premika, razen v psihološkem smislu, ne čuti. Večje težave nastopijo takrat, kadar so ljudje za šest ali več ur zamaknjeni v svojem biološkem ritmu v primerjavi z ritmom dneva in noči okolice. To so na primer ljudje v poklicih, ki delajo v večizmenskem delu, piloti, stevardese. Če se pri njih to neskladje dogaja več desetletij, lahko govorimo o posledicah na zdravje.”
Prenehanje premikanja ure bi bilo po mnenju dr. Rozmanove dobrodošlo, saj je za organizem večji stres večkratno premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas. Kateri bi bil za nas boljši – poletni ali zimski -, brez analize in preučitve vseh dejavnikov naša sogovornica ne bi mogla reči.
V naših življenjih je preveč svetlobe in premalo teme
Nekateri strokovnjaki sicer svarijo pred uvedbo poletnega časa. Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München na primer pravi, da bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem. Kako resna so njegova opozorila?
“Mislim, da njegova trditev sloni predvsem na tem, da če premaknemo uro na poletni čas, podaljšamo svetli del dneva za eno uro. Raziskave kažejo, da je svetloba, če jo je preveč in ob nepravih časih, lahko tisti dejavnik, ki lahko pripomore k nekaterim zdravstvenim težavam (…). Njegova napoved je lahko nastala na podlagi našega znanja, kako svetloba vpliva na zdravje človeka, če jo je preveč. Kar vemo, je to, da je danes v našem življenju teme premalo, svetlobe pa preveč.”
Svetloba v temni fazi dneva namreč zmoti tvorbo pomembnega hormona teme – melatonina. Vendar dr. Damjana Rozman poudarja, da bi bilo treba te napovedi eksperimentalno dokazati, zdravstvene težave pa lahko nastopijo šele po dolgotrajni (več kot 10 let) izpostavljenosti takim pogojem. Telo se namreč zelo hitro prilagodi času – veliko bolj pomembno namreč je, da ima telo konstanten ritem, brez premikanja ure, saj to stresno vpliva na človeka.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Evropi bomo prenehali premikati uro dvakrat na leto. Bo to imalo kakšen vpliv na naše zdravje? Pogovor s strokovnjakinjo prof. dr. Damjano Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Za ogranizem je večji stres premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas, če ta potem ostaja konstanten
Evropska komisija je predstavila predlog za odpravo premikanja ure dvakrat na leto. Članice naj bi same odločile, ali bodo uporabljale poletni ali zimski čas, odločitev bi morale sporočiti do aprila 2019. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019. Evropske države so v zadnjem stoletju sicer uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo – predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. A namen premikanja ure je v današnjih časih veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje, pravijo v Bruslju.
O učinkih premikanja ali nepremikanja ure na zdravje ljudi smo se pogovarjali s prof. dr. Damjano Rozman, vodjo Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja tudi s cirkadianimi ritmi, lastnostjo procesov v živih organizmih, ki se ciklično spreminjajo v odvisnosti od dnevno-nočnega cikla. Če bi rekli po domače – z notranjo biološko uro, biološkim ritmom. Slovenija uro prestavlja od 80. let prejšnjega stoletja, po besedah strokovnjakinje, pa večina ljudi premikanja ure ne doživlja stresno.
“Pri premiku ure gre za dvakratni premika za eno uro. Organizem se mora temu seveda prilagoditi. Pri večini ljudi je to hitro, dan ali dva. Glavnina ljudi pa tega enournega premika, razen v psihološkem smislu, ne čuti. Večje težave nastopijo takrat, kadar so ljudje za šest ali več ur zamaknjeni v svojem biološkem ritmu v primerjavi z ritmom dneva in noči okolice. To so na primer ljudje v poklicih, ki delajo v večizmenskem delu, piloti, stevardese. Če se pri njih to neskladje dogaja več desetletij, lahko govorimo o posledicah na zdravje.”
Prenehanje premikanja ure bi bilo po mnenju dr. Rozmanove dobrodošlo, saj je za organizem večji stres večkratno premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas. Kateri bi bil za nas boljši – poletni ali zimski -, brez analize in preučitve vseh dejavnikov naša sogovornica ne bi mogla reči.
V naših življenjih je preveč svetlobe in premalo teme
Nekateri strokovnjaki sicer svarijo pred uvedbo poletnega časa. Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München na primer pravi, da bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem. Kako resna so njegova opozorila?
“Mislim, da njegova trditev sloni predvsem na tem, da če premaknemo uro na poletni čas, podaljšamo svetli del dneva za eno uro. Raziskave kažejo, da je svetloba, če jo je preveč in ob nepravih časih, lahko tisti dejavnik, ki lahko pripomore k nekaterim zdravstvenim težavam (…). Njegova napoved je lahko nastala na podlagi našega znanja, kako svetloba vpliva na zdravje človeka, če jo je preveč. Kar vemo, je to, da je danes v našem življenju teme premalo, svetlobe pa preveč.”
Svetloba v temni fazi dneva namreč zmoti tvorbo pomembnega hormona teme – melatonina. Vendar dr. Damjana Rozman poudarja, da bi bilo treba te napovedi eksperimentalno dokazati, zdravstvene težave pa lahko nastopijo šele po dolgotrajni (več kot 10 let) izpostavljenosti takim pogojem. Telo se namreč zelo hitro prilagodi času – veliko bolj pomembno namreč je, da ima telo konstanten ritem, brez premikanja ure, saj to stresno vpliva na človeka.
"V cvet" je naslov nove kratke radijske igre, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija in je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na terenu maja 2024. Zgodba Simone Hamer je bila osnova za slušno miniaturo, ki se ukvarja z odnosom do narave, sočloveka ter drugih živih bitij. Ona, ki jo je v upodobila Gaja Filač, na koncu pride do spoznanja, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije. Center Ljubljane in park Tivoli sta zvočna tapeta za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser Klemen Markovčič ugotavlja, da je med občinstvom vse več zanimanja za krajše radijske formate, med katere sodi tudi kratka radijska igra. V informacijsko zasičeni družbi to ni presenečenje, pravi. Kako pa nastane kratka radijska igra?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji smo še vedno daleč od uresničitve procesa deinstitucionalizacije v praksi. Ta ugotovitev je bila eno od izhodišč današnjega posveta v Novi Gorici, kjer so med drugim govorili o nujnosti spodbujanja in omogočanja življenja v skupnosti tako invalidom kot tudi starejšim. Posvet je pripravil urad varuha človekovih pravic, ki vladi že več kot pet let neuspešno priporoča sprejetje potrebnih ukrepov za ureditev dolgotrajne oskrbe in deinstitucionalizacije. Čeprav sta bila povabljena in najavljena, sta se minister za solidarno prihodnost Simona Maljevac ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec - na veliko razočaranje udeležencev - opravičila.
Slovensko nemška gospodarska zbornica je predstavila tradicionalno raziskavo o stališčih nemških investitorjev glede gospodarskih in naložbenih razmer v državah Srednje in Južne Evrope. Slovenija se je tokrat uvrstila na prvo mesto med tako imenovanimi alternativnimi lokacijami, kamor bi nemška podjetja vlagala, če ne bi v državo, kjer so zdaj. Slovenija je sicer pri vrsti kazalnikov nekoliko napredovala, a še vedno zaostaja za tekmeci v regiji, izzivi pa ostajajo predvsem davčna bremena, neprožna delovnopravna zakonodaja in nepredvidljive gospodarske politike.
Zadnji teden v maju obeležujemo Teden gozdov, letos ga zaznamuje 30 . obletnica delovanja Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije danes v centralni in 14ih območnih enotah, zaposluje 757 oseb, ki svetujejo lastnikom, izobražujejo širšo javnost, načrtujejo sonaravno gospodarjenje v gozdovih, usmerjajo razvoj, preizkušajo in uvajajo inovacije, s katerimi se zoperstavljajo posledicam vedno pogostejših ujm in drugih posledic podnebnih sprememb. Trenutno uvaja digitalizacijo postopkov. Z delovanjem zavoda in njegove javne gozdarske službe je povezana tudi osrednja letošnja tema - sonaravno upravljanje z gozdovi in z inovacijami podprto prilagajanje podnebnim spremembam. Zavod za gozdove Slovenije danes v centralni in 14ih območnih enotah zaposluje 757 zaposlenih, ki svetujejo lastnikom, izobražujejo širšo javnost, načrtujejo sonaravno gospodarjenje v gozdovih, usmerjajo razvoj, preizkušajo in uvajajo inovacije, s katerimi se zoperstavljajo posledicam vedno pogostejših ujm in drugih posledic podnebnih sprememb. Trenutno uvajajo digitalizacijo podatkov. Zavod skozi tri desetletja ostaja most med stroko in prakso. Direktor Zavoda za gozdove, Gregor Danev je najbolj ponosen, da so obdržali teritorialno organiziranost in da obvladujemo gozdove na terenu, za kar pa se je treba stalno boriti. Nike Krajnc, Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije, poudarja, da ima gozdarska stroka veliko znanja o delovanju gozdov kot ekosistemov, zato si želi, da bi bili med deležniki vedno kadar so na mizi vprašanja o gozdu in gozdnem prostoru, gozdarji prvi vprašani in bi bilo njihovo mnenje upoštevano. Več o uspehih in izzivih pa v prispevku Jernejke Drolec.
V sodobnem svetu smo močno odvisni od – bolj ali manj - brezhibnega delovanja celega kupa naprav. Pri tem se zelo redko ukvarjamo s temeljno tehnologijo, ki vse to omogoča. Naj gre za najobičajnejši pralni stroj, pametni telefon v vašem žepu ali najnovejšo sončno elektrarno na bližnji strehi; brez osnove – integriranih vezij ali po domače čipov, ne bi šlo. Med pandemijo se je jasno pokazalo, da je Evropa na tem področju povsem odvisna od uvoza in če gre kaj narobe, se ustavi tudi proizvodnja v avtomobilskih in drugih tovarnah. To pa še zdaleč ne pomeni, da je Evropa povsem brez lastne proizvodnje čipov. Najbližja tovarna je tik za mejo v avstrijskem Beljaku, kjer je tudi glavni razvojni center podjetja Infineon Austrija. Foto: Proizvodnja čipov na rezinah zahteva sterilno okolje, vir: Infineon Austria
Zaledje Neaplja je v tem tednu znova zajel strah, ki ga je povzročil val potresov. Tokrat ne gre za posledice premikanj potresno aktivnega Apeninskega grebena, ampak za potrese, ki jih je sprožilo dogajanje v primestnem ognjeniku Flegrejska polja. Gre za enega najnevarnejših ognjenikov sveta - toliko bolj zato, ker na njem živi na stotisoče ljudi.
Lažna sporočila računovodstvu s ponarejeno elektronsko pošto direktorja ali zaposlenega z zahtevo po nakazilu sredstev na določen račun in drugi načini vrivanja v poslovno komunikacijo so slovenska podjetja v letu 2023 stala 7,8 milijona evrov. V poročilu o kibernetski varnosti za leto 2023, ki ga je izdal SI-CERT, lahko preberemo, da je slovenska policija lani zabeležila za kar 13 milijonov evrov škode na račun kriptoprevar, ki so dobičkonosen in dobro organiziran posel. Več v pogovoru z Jasmino Mešić, koordinatorico nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu. foto: Tumisu, Pixabay
Kavcijski sistem embalaže pijač je v Evropi vedno bolj razširjen. Morda ga bomo v prihodnje imeli tudi v Sloveniji. Zanj se najbolj zavzemajo v industriji pijač, ki bo morala v prihodnjih letih dosegati evropsko določene cilje na področju embalaže in odpadne embalaže. Nov sistem ločenega zbiranja plastenk in pločevink bi terjal začetni vložek, a njegovi zagovorniki izpostavljajo številne prednosti v primerjavi s sedanjim sistemom odvoza in ločevanja odpadne embalaže. To so: večja stopnja vračanja, zmanjšanje onesnaženja, nižje emisije CO2, razpoložljivost recikliranega PET materiala in aluminija visoke kakovosti, doseganje ciljev krožnega gospodarstva ter večja sledljivost in transparentnost materialnih in finančnih tokov. Nasprotniki, med katerimi je vedno bolj osamljena Zbornica komunalnega gospodarstva, pa so prepričani da je sedanji sistem odvoza in ločevanja zelo učinkovit in novega sistema ne potrebujemo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo po proučitvi podatkov in stališč vpletenih, predvidoma v juniju, pripravilo zakonodajni okvir, s katerim bo določilo obveznosti za deležnike. Več v prispevku Jernejka Drolec.
Glasbeni urednik Jane Weber je v studiu gostil Niko Vogrič Dežman, članico programskega odbora mednarodnega festivala Druga godba ter vodjo Odnosov z javnostjo.
Slovensko muzejsko društvo je za odličnost strokovnega dela Valvasorjevi odličji podelilo Vereni Vidrih Perko in Andreju Smrekarju. Utemeljitelji nagrad so zapisali, da sta prejemnika s predanim delom bogata spoznanja v odnosu do dediščine uspešno širila tudi v slovenskem in mednarodnem javnem prostoru. Nagrajenka Verena Vidrih Perko, arheologinja in muzealka, dolgoletna sodelavka Gorenjskega muzeja ter avtorica več kot 500 znanstvenih in strokovnih prispevkov, že desetletja prepleta arheologijo in muzeologijo. Zgodovino in dediščino približuje različnim krogom: od študentov do slušateljev v tretjem življenjskem obdobju. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je dobil tudi umetnostni zgodovinar in muzejski svetnik v Narodni galeriji, dr. Andrej Smrekar. Kot je povedal, mu najvišje strokovno priznanje muzejskih kolegov veliko pomeni. Prav tako je poudaril, da gre za nagrado, ki jo podeljuje najstarejše slovensko društvo, ter da je zato njen simbolni pomen še toliko večji.
Slovenski kirurgi opozarjajo, da nujno potrebujejo vsaj en nov robotski sistem, saj dva robota nista dovolj za vse operacije, ki jih želijo izvesti in imajo številne dobrobiti za paciente. Kirurgom je država že lani obljubila tri dodatne robote, a teh niso prejeli, zato državo svarijo, da bodo strokovno nazadovali, tudi bolniki in z njimi država pa bodo dolgoročno na slabšem zaradi zanemarjanja področja. FOTO: Pixabay
Od danes pa vse do nedelje bo potekal tradicionalni že 25. Nacionalni teden prostovoljstva. Na različnih dogodkih, ki bodo potekali po vsej državi, bodo prostovoljske organizacije predstavile svoje delo in tudi možnosti vključevanja v prostovoljstvo. Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi prostovoljstva. Več o dogodku in tudi o tem, kaj prostovoljstvo nudi prostovoljcem in kaj celotni družbi pa v pogovoru s Tjašo Arko, vodjo programske enote Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.
Medtem ko v javnosti odmevajo lastniške spremembe v dveh pomembnih slovenskih agroživilskih podjetjih - Panvita in Celjske mesnine - v katere vstopa hrvaški kapital, ugotavljamo, da je država v zadnjih dveh desetletjih razprodala večino slovenskih živilskih paradnih konjev. Aktualni prodaji zato med kmete in tudi v samo živilsko dejavnost vnašajo določeno mero negotovosti. Kako na zadnja dogajanja v živilski panogi gledajo v tistih podjetjih, ki ostajajo v slovenskih rokah? Med njimi so Tovarna olja Gea d.o.o., ta letos praznuje 120 let delovanja, podjetje Medex, ki praznuje 70 let, in Skupina Jata Emona kot največji lastnik živilskih podjetij v zasebni lasti, tudi podjetje Pivka Perutninarstvo.
Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije so v sodelovanju s Sekcijo za potujoče knjižnice ob 50-letnici Potujoče knjižnice Ljubljana pripravili Festival in strokovno posvetovanje potujočih knjižnic. V središču Ljubljane je bilo včeraj na ogled 18 polno opremljenih vozil potujočih knjižnic iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Bolgarije, v Knjižnici Otona Župančiča pa ob tem še danes poteka 22. mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, ki z izmenjavo znanj ter izkušenj odpira vsebine o pomenu potujočih knjižnic v sodobni družbi in o možnostih njihovega nadaljnjega razvoja. Več Tadeja Bizilj.
Med 23. in 26. majem 2024 bo potekal 40. festival Druga godba. Glasbeni urednik Jane Weber in voditelj Rok Valenčič v studiu Prvega programa gostita direktorja festivala, Bogdana Benigarja.
Poskus atentata na slovaškega predsednika vlade Roberta Fica je sprožil vrsto vprašanj okoli varovanja politikov. Nekdanji šef Centra za varnost in zaščito Janez Videmšek sicer ocenjuje, da so Ficovi varnostniki reagirali pravilno in mu s tem rešili življenje. Del krivde pa nosi tudi politik sam, saj ni spoštoval varnostnih protokolov in se je samoiniciativno odpravil proti ljudem. Zavedati se je tudi treba, da za varovanje niso odgovorni le varnostniki, ki obkrožajo varovano osebo, ampak gre za večplastne procese in postopke, ki bi mnogi morali biti narejeni že pred incidentom.
Škotski umetnik Hans K. Clausen ob 75. obletnici izida distopičnega romana 1984 snuje instalacijo iz 1984 izvodov knjige, ki bo v začetku junija na ogled v občinski stavbi na otoku Jura, kjer je Orwell v hudi revščini in bolan konec 40. let minulega stoletja napisal omenjeni roman, kot spomenik kljubovanju tiskani besedi. Izvode Orwellove distopične mojstrovine kiparju iz Edinburga po pošti že več mesecev pošiljajo ljudje z vsega sveta in ta hip mu jih manjka le še nekaj manj kot sto. Zakaj je Orwellova distopija z glavnim junakom Winstonom Smithom, ki na ministrstvu za resnico skrbi za (pravilno) preoblikovanje informacij, aktualna kadarkoli in kjerkoli, morda še najbolj danes, smo se pogovarjali s poznavalko Orwellovih del, prevajalko in literarno komparativistko Tino Mahkota.
Zaposleni na večini upravni enot stavkajo že dva meseca. Ker dogovora o njihovih stavkovnih zahtevah še ni, pa so se na več kot polovici upravnih enot odločili, da stavko zaostrijo in stavkajo vse dni v tednu ne le ob sredah. Ob tem napovedujejo pravno izpodbijanje razširitve nujnih nalog upravnih enot. Zakaj stavkajo in kaj o tem meni vladna stran pa v prispevku Katje Arhar.
Pogovor z Ingrid Kovač Brus, ki za Radio Slovenija spremlja filmski festival v Cannesu.
Neveljaven email naslov