Filozofska fakulteta praznuje stoletnico delovanja

France Prešeren, Univerza v Ljubljani in njena Filozofska fakulteta si delijo rojstni dan – tretji december. Če bi v Ljubljani univerzo dobili kakšnih sto let prej, potem se Prešeren verjetno nikoli ne bi vpisal na dunajsko pravno fakulteto. V Celovcu potem ne bi neuspešno iskal službe, morda niti ne bi napisal Sonetov nesreč, vsaj uvodnega ne. Leta 1919, nekaj manj kot sto let po objavi njegove pesmi O Vrba, srečna draga vas domača, je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. Na enem od skoraj stotih dogodkov ob jubilejnem letu na Filozofski fakulteti, eni od ustanovnih članic univerze, so v avli odkrili doprsni kip svetovno znanega slavista in enega od prvih profesorjev te fakultete prof. dr. Rajka Nahtigala. V prvem letu delovanja te največje slovenske humanistične in družboslovne ustanove je bilo 230 študentov, danes jih je okrog 5000. Profesorjev, ki so pokrivali 17 znanstvenih področij, je bilo takrat samo 19, danes pa na Filozofski fakulteti poučuje 400 profesorjev in profesoric, ki pokrivajo 31 znanstvenih disciplin. Pred kratkim so podelili diplomo z zaporedno številko 35.000. Toliko študentk in študentov je torej diplomiralo v sto letih njenega obstoja. Dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani profesor doktor Roman Kuhar je povedal, da je bolonjska reforma tista, ki je v zadnjem obdobju najpomembneje posegla v visokošolski prostor. Študentje in študentke lahko študirajo na različnih univerzah po Evropi, pa se jim to na domači univerzi prizna. Odpiranje v zunanji svet je torej zelo pomembno, po drugi strani pa ostaja dilema o smiselnosti množičnosti visokošolskega študija.

“Z množičnostjo visokošolskega študija, ki je včasih socialni korektiv, pa ne bi smel biti, tudi sem in tja kakšna kakovost pada. To je eno od vprašanj, glede katerega se moramo še veliko pogovarjati.”

Velik delež posameznikov s končano družboslovno izobrazbo zaposlitve verjetno ne bo dobilo neposredno na področju, za katero so se izobraževali. Po drugi strani pa so družboslovcem in humanistom zaradi nespecifičnosti poklicev odprta številna vrata. Nekateri svetovni tehnološki in multimedijski giganti se recimo pri težkih odločitvah obračajo na profesionalne razmišljevalce – filozofe. Osnova za pridobitev diplome je torej široko humanistično in družboslovno znanje.

“Svet bo vse bolj potreboval tudi humanistične in družboslovne intervencije. Nič nam ne pomaga tehnika, če bomo ob tem izgubili človeka, humanost in tako naprej.”

Osrednja slovesnost stoletnice Filozofske fakultete bo septembra, vse leto pa pripravljajo številne okrogle mize, razstave, konference, simpozije in pogovore. Zanimivi bodo recimo cikli javnih predavanj v predavalnici 34 z naslovom Govori FF, ko bodo vsak dan od 1. do 18. aprila svoje delo predstavili v javnem življenju prisotni in uveljavljeni profesorji in profesorice. V maju pa prirejajo jubilejni deseti sejem akademske knjige Liber.ac.