Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Na cvetnonedeljsko jutro smo spoznavali najbolj priljubljene pomladne cvetlice in z njimi povezane zgodbe
Spomladi je izbira cvetja res velika, vse cveti in pospešeno raste. Med prvimi v vrtovih na plan pokukajo tulipani in narcise. In če je za slednje znano, da so svoje ime dobile po vase zagledanem Narcisu iz grške mitologije, je morda manj znano, da narcise v šopku ali vazi ne smemo kombinirati z drugimi rastlinami.
“Njihov sok je za druge rastline neugoden in bi jih hitro uničil. Če jih že mešamo, na primer s tulipani, narcise prej za eno noč postavimo v vodo, da se strupena sluz iz njih izcedi in jih šele nato dodamo drugemu cvetju v vazi,”
je povedal Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. Pojasnil nam je tudi pravi izvor tulipanov, prvi so jih sadili Perzijci, Evropejci pa smo jih spoznali prek Turkov. V nekaj desetletjih so povsod po Evropi postali izjemno priljubljeni, tako imenovana ‘tulipomanija’ med nizozemsko zlato dobo je privedla celo do prvega finančnega zloma. Trg tulipanov je bil namreč tako napihnjen, da se je kmalu sesul sam vase. Na vrhuncu te “norije za tulipani”, med leti 1634 in 1637, so bile nekatere čebulice vredne več kot stanovanjska hiša v Amsterdamu. Tudi naše in sosednje dežele je v 17. stoletju prevzelo navdušenje nad tulipani, nekatere je to navdušenje stalo celo glavo. Na Avstrijskem Štajerskem so tako kot “cvetlično čarovnico” na grmadi zažgali mlado dekle, ki je imela znanje siljenja čebulic, s čimer je dosegla, da so njeni tulipani cveteli že pred začetkom pomladi. In v 17. stoletju je to seveda pomenilo povezavo s hudičem.
Po legendi je tulipan povezan z zanimivim ljubezenskim trikotnikom (več v posnetku), simbolizira pa močno strast. Bi torej morali namesto vrtnic kot izpoved strastne ljubezni podarjati tulipane?
“Tulipan je predvsem nek krik, vrisk ljubezni, ki pa ima zelo kratek čas, ko cveti. Vrtnica je bolj dolgoživa, ima več cvetov, medtem ko je pri tulipanu le en cvet in kratka epizoda.”
Vrtnica torej ostaja kraljica in glavna prinašalka sporočila o večni ljubezni. Bila je cvet boginj ljubezni in strasti že v starem veku, simbolizira ženstvenost, nedoumljivost (pa tudi kratkotrajnost) lepote. Vonj vrtnico dviguje nad ostale rože, ne moremo ga popolnoma ujeti, je pa univerzalno zdravilo za izboljšanje razpoloženja in dvig volje do življenja. Brez trnov seveda ne gre, tudi vrtnice brez trnov niso “prave”, čeprav jih že najdemo na tržišču. Modra vrtnica tako kot modri tulipan v naravi ostaja nedosegljiva, rdeča simbol ljubezni, rumene vrtnice pa nimajo več “ljubosumnega” prizvoka. Pri vijolicah je seveda prava le ena barva, malokdo pa ve, da so bile te drobne cvetlice nekoč celo naš izvozni artikel.
“V 19. stoletju so meščani radi hodili v gledališče in pravi kavalirji so dami na cesti kupili šopek vijolic, ta je bil obvezna oprema za gledališče. Naše Tržačanke, Slovenke, ki so živele v okolici Krasa, so hitro ugotovile, da lahko s pomočjo železnice šopke vijolic prodajajo po celi vzhodni Evropi. Jadranska obala je bila najtoplejši del avstrijske monarhije in dekleta so na Dunaj prodajala vijolice, ki so v njihovih domačih vinogradih zelo zgodaj cvetele. Pa ne le na Dunaj, menda celo do samega Sankt Peterburga.”
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Na cvetnonedeljsko jutro smo spoznavali najbolj priljubljene pomladne cvetlice in z njimi povezane zgodbe
Spomladi je izbira cvetja res velika, vse cveti in pospešeno raste. Med prvimi v vrtovih na plan pokukajo tulipani in narcise. In če je za slednje znano, da so svoje ime dobile po vase zagledanem Narcisu iz grške mitologije, je morda manj znano, da narcise v šopku ali vazi ne smemo kombinirati z drugimi rastlinami.
“Njihov sok je za druge rastline neugoden in bi jih hitro uničil. Če jih že mešamo, na primer s tulipani, narcise prej za eno noč postavimo v vodo, da se strupena sluz iz njih izcedi in jih šele nato dodamo drugemu cvetju v vazi,”
je povedal Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. Pojasnil nam je tudi pravi izvor tulipanov, prvi so jih sadili Perzijci, Evropejci pa smo jih spoznali prek Turkov. V nekaj desetletjih so povsod po Evropi postali izjemno priljubljeni, tako imenovana ‘tulipomanija’ med nizozemsko zlato dobo je privedla celo do prvega finančnega zloma. Trg tulipanov je bil namreč tako napihnjen, da se je kmalu sesul sam vase. Na vrhuncu te “norije za tulipani”, med leti 1634 in 1637, so bile nekatere čebulice vredne več kot stanovanjska hiša v Amsterdamu. Tudi naše in sosednje dežele je v 17. stoletju prevzelo navdušenje nad tulipani, nekatere je to navdušenje stalo celo glavo. Na Avstrijskem Štajerskem so tako kot “cvetlično čarovnico” na grmadi zažgali mlado dekle, ki je imela znanje siljenja čebulic, s čimer je dosegla, da so njeni tulipani cveteli že pred začetkom pomladi. In v 17. stoletju je to seveda pomenilo povezavo s hudičem.
Po legendi je tulipan povezan z zanimivim ljubezenskim trikotnikom (več v posnetku), simbolizira pa močno strast. Bi torej morali namesto vrtnic kot izpoved strastne ljubezni podarjati tulipane?
“Tulipan je predvsem nek krik, vrisk ljubezni, ki pa ima zelo kratek čas, ko cveti. Vrtnica je bolj dolgoživa, ima več cvetov, medtem ko je pri tulipanu le en cvet in kratka epizoda.”
Vrtnica torej ostaja kraljica in glavna prinašalka sporočila o večni ljubezni. Bila je cvet boginj ljubezni in strasti že v starem veku, simbolizira ženstvenost, nedoumljivost (pa tudi kratkotrajnost) lepote. Vonj vrtnico dviguje nad ostale rože, ne moremo ga popolnoma ujeti, je pa univerzalno zdravilo za izboljšanje razpoloženja in dvig volje do življenja. Brez trnov seveda ne gre, tudi vrtnice brez trnov niso “prave”, čeprav jih že najdemo na tržišču. Modra vrtnica tako kot modri tulipan v naravi ostaja nedosegljiva, rdeča simbol ljubezni, rumene vrtnice pa nimajo več “ljubosumnega” prizvoka. Pri vijolicah je seveda prava le ena barva, malokdo pa ve, da so bile te drobne cvetlice nekoč celo naš izvozni artikel.
“V 19. stoletju so meščani radi hodili v gledališče in pravi kavalirji so dami na cesti kupili šopek vijolic, ta je bil obvezna oprema za gledališče. Naše Tržačanke, Slovenke, ki so živele v okolici Krasa, so hitro ugotovile, da lahko s pomočjo železnice šopke vijolic prodajajo po celi vzhodni Evropi. Jadranska obala je bila najtoplejši del avstrijske monarhije in dekleta so na Dunaj prodajala vijolice, ki so v njihovih domačih vinogradih zelo zgodaj cvetele. Pa ne le na Dunaj, menda celo do samega Sankt Peterburga.”
Danes mineva 80 let od tako imenovanega »dneva D«, ko so se na obalah okupirane Normandije začele izkrcavati zavezniške vojaške enote in s tem odprle drugo veliko fronto v Evropi. O tem velikem dogodku, ki se je v zgodovino zapisal kot eden najpomembnejših preobratov v drugi svetovni vojni, smo govorili z zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete. Prispevek je pripravila Alja Zore. Foto: britanske sile med izkrcanjem v Normandiji, Wikipedija, javna last
Kulturno društvo Radlje ob Dravi letos že tretjič organizira festival Ars Fest. Festival na devetih prizoriščih v treh koroških občinah prinaša 10 koncertov ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, dva razstavna momenta Likovne sekcije LIKRA ter tri delavnice. Skupno bo nastopilo in se predstavilo več kot 200 sodelujočih, večina od teh domačinov. Festival se je začel že 31. maja s koncertom skupine Brass Band Radlje in violinistom Bojanom Cvetrežnikom ter domačo zasedbo Da Džem, zaključil pa se bo v nedeljo, 16. junija. Festival predstavlja umetniški vodja Izidor Leitinger.
Pred volitvami poslancev v Evropski parlament je treba urediti ustrezno dostopnost volišč za ljudi z različnimi invalidnostmi, hkrati pa poskrbeti, da bodo informacije o volilnih postopkih in referendumih dostopne in lahko razumljive za vse, ki to potrebujejo. Tokrat bodo namreč prvič volili tudi tisti polnoletni državljani z intelektualnimi in psihosocialnimi oviranostmi, ki jim je bila volilna pravica v preteklosti odvzeta, ker so bili postavljeni pod skrbništvo.
V Srbiji so imeli lokalne volitve že decembra, pa tudi preteklo nedeljo v 89tih srbskih mestih, tudi v Beogradu, Nišu, Novem Sadu. Medtem ko so še čakali na delne izide, je srbska napredna stranka že slavila zmago. Fevdalizacija družbe pod taktirko srbskega predsednika Aleksandra Vučića je – kot beremo komentarje – očitna in v tem duhu naj bi tudi potekale volitve. Z balkanskim dopisnikom RTV Slovenija Boštjanom Anžinom komentiramo tudi zavrnitev možnosti bosanskohercegovskih ministrov iz entitete Republike srbske, da bi državljani Slovenije, Poljske in Romunije na evropskih volitvah 9. junija lahko glasovali na veleposlaništvih svojih držav v Bosni in Hercegovini.
Naša država zaključuje posodobitev nacionalnega podnebno energetskega načrta. Dokument iz leta 2020 je treba uskladiti s strožjimi evropskimi cilji na področju obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in zmanjšanja izpustov. Do konca desetletja bi morali doseči 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov glede na leto 1990. Pomemben prispevek bo imelo pri tem zapiranje Termoelektrarne Šoštanj.
Veliko Slovencev, ki obišče Dunaj, se ustavi ali celo prenoči v znanem študentskem domu Korotan, ki ima burno tako preteklost kot sedanjost, s finančnimi težavami, ki so stalnica. Lastnica Korotana je Slovenija, Slovenski državni holding, ki upravlja z državnim premoženjem, pa skrbi tudi za Korotan. Ta je zdaj strateška naložba države, medresorska delovna skupina Korotan pa išče nove rešitve.
Ljubljana je v teh dneh v znamenju mednarodnega festivala promocije znanosti, znanstvenega načina razmišljanja in promocije izobraževanja. Znanstival že 15. leto spodbuja radovednost med ljudmi. Tako si udeleženci lahko ogledajo več kot 80 znanstvenih šovov. Današnje dopoldansko dogajanje je bilo predvsem v znamenju deževnega vremena. Marko Rozman se je vseeno odpravil na ulice središča Ljubljane in pri najmlajših najprej preveril, koliko je sploh zanimanja za eksperimente in samo znanost.
"V cvet" je naslov nove kratke radijske igre, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija in je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na terenu maja 2024. Zgodba Simone Hamer je bila osnova za slušno miniaturo, ki se ukvarja z odnosom do narave, sočloveka ter drugih živih bitij. Ona, ki jo je v upodobila Gaja Filač, na koncu pride do spoznanja, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije. Center Ljubljane in park Tivoli sta zvočna tapeta za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser Klemen Markovčič ugotavlja, da je med občinstvom vse več zanimanja za krajše radijske formate, med katere sodi tudi kratka radijska igra. V informacijsko zasičeni družbi to ni presenečenje, pravi. Kako pa nastane kratka radijska igra?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji smo še vedno daleč od uresničitve procesa deinstitucionalizacije v praksi. Ta ugotovitev je bila eno od izhodišč današnjega posveta v Novi Gorici, kjer so med drugim govorili o nujnosti spodbujanja in omogočanja življenja v skupnosti tako invalidom kot tudi starejšim. Posvet je pripravil urad varuha človekovih pravic, ki vladi že več kot pet let neuspešno priporoča sprejetje potrebnih ukrepov za ureditev dolgotrajne oskrbe in deinstitucionalizacije. Čeprav sta bila povabljena in najavljena, sta se minister za solidarno prihodnost Simona Maljevac ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec - na veliko razočaranje udeležencev - opravičila.
Slovensko nemška gospodarska zbornica je predstavila tradicionalno raziskavo o stališčih nemških investitorjev glede gospodarskih in naložbenih razmer v državah Srednje in Južne Evrope. Slovenija se je tokrat uvrstila na prvo mesto med tako imenovanimi alternativnimi lokacijami, kamor bi nemška podjetja vlagala, če ne bi v državo, kjer so zdaj. Slovenija je sicer pri vrsti kazalnikov nekoliko napredovala, a še vedno zaostaja za tekmeci v regiji, izzivi pa ostajajo predvsem davčna bremena, neprožna delovnopravna zakonodaja in nepredvidljive gospodarske politike.
Zadnji teden v maju obeležujemo Teden gozdov, letos ga zaznamuje 30 . obletnica delovanja Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije danes v centralni in 14ih območnih enotah, zaposluje 757 oseb, ki svetujejo lastnikom, izobražujejo širšo javnost, načrtujejo sonaravno gospodarjenje v gozdovih, usmerjajo razvoj, preizkušajo in uvajajo inovacije, s katerimi se zoperstavljajo posledicam vedno pogostejših ujm in drugih posledic podnebnih sprememb. Trenutno uvaja digitalizacijo postopkov. Z delovanjem zavoda in njegove javne gozdarske službe je povezana tudi osrednja letošnja tema - sonaravno upravljanje z gozdovi in z inovacijami podprto prilagajanje podnebnim spremembam. Zavod za gozdove Slovenije danes v centralni in 14ih območnih enotah zaposluje 757 zaposlenih, ki svetujejo lastnikom, izobražujejo širšo javnost, načrtujejo sonaravno gospodarjenje v gozdovih, usmerjajo razvoj, preizkušajo in uvajajo inovacije, s katerimi se zoperstavljajo posledicam vedno pogostejših ujm in drugih posledic podnebnih sprememb. Trenutno uvajajo digitalizacijo podatkov. Zavod skozi tri desetletja ostaja most med stroko in prakso. Direktor Zavoda za gozdove, Gregor Danev je najbolj ponosen, da so obdržali teritorialno organiziranost in da obvladujemo gozdove na terenu, za kar pa se je treba stalno boriti. Nike Krajnc, Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije, poudarja, da ima gozdarska stroka veliko znanja o delovanju gozdov kot ekosistemov, zato si želi, da bi bili med deležniki vedno kadar so na mizi vprašanja o gozdu in gozdnem prostoru, gozdarji prvi vprašani in bi bilo njihovo mnenje upoštevano. Več o uspehih in izzivih pa v prispevku Jernejke Drolec.
V sodobnem svetu smo močno odvisni od – bolj ali manj - brezhibnega delovanja celega kupa naprav. Pri tem se zelo redko ukvarjamo s temeljno tehnologijo, ki vse to omogoča. Naj gre za najobičajnejši pralni stroj, pametni telefon v vašem žepu ali najnovejšo sončno elektrarno na bližnji strehi; brez osnove – integriranih vezij ali po domače čipov, ne bi šlo. Med pandemijo se je jasno pokazalo, da je Evropa na tem področju povsem odvisna od uvoza in če gre kaj narobe, se ustavi tudi proizvodnja v avtomobilskih in drugih tovarnah. To pa še zdaleč ne pomeni, da je Evropa povsem brez lastne proizvodnje čipov. Najbližja tovarna je tik za mejo v avstrijskem Beljaku, kjer je tudi glavni razvojni center podjetja Infineon Austrija. Foto: Proizvodnja čipov na rezinah zahteva sterilno okolje, vir: Infineon Austria
Zaledje Neaplja je v tem tednu znova zajel strah, ki ga je povzročil val potresov. Tokrat ne gre za posledice premikanj potresno aktivnega Apeninskega grebena, ampak za potrese, ki jih je sprožilo dogajanje v primestnem ognjeniku Flegrejska polja. Gre za enega najnevarnejših ognjenikov sveta - toliko bolj zato, ker na njem živi na stotisoče ljudi.
Lažna sporočila računovodstvu s ponarejeno elektronsko pošto direktorja ali zaposlenega z zahtevo po nakazilu sredstev na določen račun in drugi načini vrivanja v poslovno komunikacijo so slovenska podjetja v letu 2023 stala 7,8 milijona evrov. V poročilu o kibernetski varnosti za leto 2023, ki ga je izdal SI-CERT, lahko preberemo, da je slovenska policija lani zabeležila za kar 13 milijonov evrov škode na račun kriptoprevar, ki so dobičkonosen in dobro organiziran posel. Več v pogovoru z Jasmino Mešić, koordinatorico nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu. foto: Tumisu, Pixabay
Kavcijski sistem embalaže pijač je v Evropi vedno bolj razširjen. Morda ga bomo v prihodnje imeli tudi v Sloveniji. Zanj se najbolj zavzemajo v industriji pijač, ki bo morala v prihodnjih letih dosegati evropsko določene cilje na področju embalaže in odpadne embalaže. Nov sistem ločenega zbiranja plastenk in pločevink bi terjal začetni vložek, a njegovi zagovorniki izpostavljajo številne prednosti v primerjavi s sedanjim sistemom odvoza in ločevanja odpadne embalaže. To so: večja stopnja vračanja, zmanjšanje onesnaženja, nižje emisije CO2, razpoložljivost recikliranega PET materiala in aluminija visoke kakovosti, doseganje ciljev krožnega gospodarstva ter večja sledljivost in transparentnost materialnih in finančnih tokov. Nasprotniki, med katerimi je vedno bolj osamljena Zbornica komunalnega gospodarstva, pa so prepričani da je sedanji sistem odvoza in ločevanja zelo učinkovit in novega sistema ne potrebujemo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo po proučitvi podatkov in stališč vpletenih, predvidoma v juniju, pripravilo zakonodajni okvir, s katerim bo določilo obveznosti za deležnike. Več v prispevku Jernejka Drolec.
Glasbeni urednik Jane Weber je v studiu gostil Niko Vogrič Dežman, članico programskega odbora mednarodnega festivala Druga godba ter vodjo Odnosov z javnostjo.
Slovensko muzejsko društvo je za odličnost strokovnega dela Valvasorjevi odličji podelilo Vereni Vidrih Perko in Andreju Smrekarju. Utemeljitelji nagrad so zapisali, da sta prejemnika s predanim delom bogata spoznanja v odnosu do dediščine uspešno širila tudi v slovenskem in mednarodnem javnem prostoru. Nagrajenka Verena Vidrih Perko, arheologinja in muzealka, dolgoletna sodelavka Gorenjskega muzeja ter avtorica več kot 500 znanstvenih in strokovnih prispevkov, že desetletja prepleta arheologijo in muzeologijo. Zgodovino in dediščino približuje različnim krogom: od študentov do slušateljev v tretjem življenjskem obdobju. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je dobil tudi umetnostni zgodovinar in muzejski svetnik v Narodni galeriji, dr. Andrej Smrekar. Kot je povedal, mu najvišje strokovno priznanje muzejskih kolegov veliko pomeni. Prav tako je poudaril, da gre za nagrado, ki jo podeljuje najstarejše slovensko društvo, ter da je zato njen simbolni pomen še toliko večji.
Slovenski kirurgi opozarjajo, da nujno potrebujejo vsaj en nov robotski sistem, saj dva robota nista dovolj za vse operacije, ki jih želijo izvesti in imajo številne dobrobiti za paciente. Kirurgom je država že lani obljubila tri dodatne robote, a teh niso prejeli, zato državo svarijo, da bodo strokovno nazadovali, tudi bolniki in z njimi država pa bodo dolgoročno na slabšem zaradi zanemarjanja področja. FOTO: Pixabay
Od danes pa vse do nedelje bo potekal tradicionalni že 25. Nacionalni teden prostovoljstva. Na različnih dogodkih, ki bodo potekali po vsej državi, bodo prostovoljske organizacije predstavile svoje delo in tudi možnosti vključevanja v prostovoljstvo. Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi prostovoljstva. Več o dogodku in tudi o tem, kaj prostovoljstvo nudi prostovoljcem in kaj celotni družbi pa v pogovoru s Tjašo Arko, vodjo programske enote Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.
Neveljaven email naslov