Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.

Na cvetnonedeljsko jutro smo spoznavali najbolj priljubljene pomladne cvetlice in z njimi povezane zgodbe

Spomladi je izbira cvetja res velika, vse cveti in pospešeno raste. Med prvimi v vrtovih na plan pokukajo tulipani in narcise. In če je za slednje znano, da so svoje ime dobile po vase zagledanem Narcisu iz grške mitologije, je morda manj znano, da narcise v šopku ali vazi ne smemo kombinirati z drugimi rastlinami.

“Njihov sok je za druge rastline neugoden in bi jih hitro uničil. Če jih že mešamo, na primer s tulipani, narcise prej za eno noč postavimo v vodo, da se strupena sluz iz njih izcedi in jih šele nato dodamo drugemu cvetju v vazi,”

je povedal Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. Pojasnil nam je tudi pravi izvor tulipanov, prvi so jih sadili Perzijci, Evropejci pa smo jih spoznali prek Turkov. V nekaj desetletjih so povsod po Evropi postali izjemno priljubljeni, tako imenovana ‘tulipomanija’ med nizozemsko zlato dobo je privedla celo do prvega  finančnega zloma. Trg tulipanov je bil namreč tako napihnjen, da se je kmalu sesul sam vase. Na vrhuncu te “norije za tulipani”, med leti 1634 in 1637, so bile nekatere čebulice vredne več kot stanovanjska hiša v Amsterdamu. Tudi naše in sosednje dežele je v 17. stoletju prevzelo navdušenje nad tulipani, nekatere je to navdušenje stalo celo glavo. Na Avstrijskem Štajerskem so tako kot “cvetlično čarovnico” na grmadi zažgali mlado dekle, ki je imela znanje siljenja čebulic, s čimer je dosegla, da so njeni tulipani cveteli že pred začetkom pomladi. In v 17. stoletju je to seveda pomenilo povezavo s hudičem.

Po legendi je tulipan povezan z zanimivim ljubezenskim trikotnikom (več v posnetku), simbolizira pa močno strast. Bi torej morali namesto vrtnic kot izpoved strastne ljubezni podarjati tulipane?

“Tulipan je predvsem nek krik, vrisk ljubezni, ki pa ima zelo kratek čas, ko cveti. Vrtnica je bolj dolgoživa, ima več cvetov, medtem ko je pri tulipanu le en cvet in kratka epizoda.”

Vrtnica torej ostaja kraljica in glavna prinašalka sporočila o večni ljubezni. Bila je cvet boginj ljubezni in strasti že v starem veku, simbolizira ženstvenost, nedoumljivost (pa tudi kratkotrajnost) lepote. Vonj vrtnico dviguje nad ostale rože, ne moremo ga popolnoma ujeti, je pa univerzalno zdravilo za izboljšanje razpoloženja in dvig volje do življenja. Brez trnov seveda ne gre, tudi vrtnice brez trnov niso “prave”, čeprav jih že najdemo na tržišču. Modra vrtnica tako kot modri tulipan v naravi ostaja nedosegljiva, rdeča simbol ljubezni, rumene vrtnice pa nimajo več “ljubosumnega” prizvoka. Pri vijolicah je seveda prava le ena barva, malokdo pa ve, da so bile te drobne cvetlice nekoč celo naš izvozni artikel.

“V 19. stoletju so meščani radi hodili v gledališče in pravi kavalirji so dami na cesti kupili šopek vijolic, ta je bil obvezna oprema za gledališče. Naše Tržačanke, Slovenke, ki so živele v okolici Krasa, so hitro ugotovile, da lahko s pomočjo železnice šopke vijolic prodajajo po celi vzhodni Evropi. Jadranska obala je bila najtoplejši del avstrijske monarhije in dekleta so na Dunaj prodajala vijolice, ki so v njihovih domačih vinogradih zelo zgodaj cvetele. Pa ne le na Dunaj, menda celo do samega Sankt Peterburga.”