Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Na cvetnonedeljsko jutro smo spoznavali najbolj priljubljene pomladne cvetlice in z njimi povezane zgodbe
Spomladi je izbira cvetja res velika, vse cveti in pospešeno raste. Med prvimi v vrtovih na plan pokukajo tulipani in narcise. In če je za slednje znano, da so svoje ime dobile po vase zagledanem Narcisu iz grške mitologije, je morda manj znano, da narcise v šopku ali vazi ne smemo kombinirati z drugimi rastlinami.
“Njihov sok je za druge rastline neugoden in bi jih hitro uničil. Če jih že mešamo, na primer s tulipani, narcise prej za eno noč postavimo v vodo, da se strupena sluz iz njih izcedi in jih šele nato dodamo drugemu cvetju v vazi,”
je povedal Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. Pojasnil nam je tudi pravi izvor tulipanov, prvi so jih sadili Perzijci, Evropejci pa smo jih spoznali prek Turkov. V nekaj desetletjih so povsod po Evropi postali izjemno priljubljeni, tako imenovana ‘tulipomanija’ med nizozemsko zlato dobo je privedla celo do prvega finančnega zloma. Trg tulipanov je bil namreč tako napihnjen, da se je kmalu sesul sam vase. Na vrhuncu te “norije za tulipani”, med leti 1634 in 1637, so bile nekatere čebulice vredne več kot stanovanjska hiša v Amsterdamu. Tudi naše in sosednje dežele je v 17. stoletju prevzelo navdušenje nad tulipani, nekatere je to navdušenje stalo celo glavo. Na Avstrijskem Štajerskem so tako kot “cvetlično čarovnico” na grmadi zažgali mlado dekle, ki je imela znanje siljenja čebulic, s čimer je dosegla, da so njeni tulipani cveteli že pred začetkom pomladi. In v 17. stoletju je to seveda pomenilo povezavo s hudičem.
Po legendi je tulipan povezan z zanimivim ljubezenskim trikotnikom (več v posnetku), simbolizira pa močno strast. Bi torej morali namesto vrtnic kot izpoved strastne ljubezni podarjati tulipane?
“Tulipan je predvsem nek krik, vrisk ljubezni, ki pa ima zelo kratek čas, ko cveti. Vrtnica je bolj dolgoživa, ima več cvetov, medtem ko je pri tulipanu le en cvet in kratka epizoda.”
Vrtnica torej ostaja kraljica in glavna prinašalka sporočila o večni ljubezni. Bila je cvet boginj ljubezni in strasti že v starem veku, simbolizira ženstvenost, nedoumljivost (pa tudi kratkotrajnost) lepote. Vonj vrtnico dviguje nad ostale rože, ne moremo ga popolnoma ujeti, je pa univerzalno zdravilo za izboljšanje razpoloženja in dvig volje do življenja. Brez trnov seveda ne gre, tudi vrtnice brez trnov niso “prave”, čeprav jih že najdemo na tržišču. Modra vrtnica tako kot modri tulipan v naravi ostaja nedosegljiva, rdeča simbol ljubezni, rumene vrtnice pa nimajo več “ljubosumnega” prizvoka. Pri vijolicah je seveda prava le ena barva, malokdo pa ve, da so bile te drobne cvetlice nekoč celo naš izvozni artikel.
“V 19. stoletju so meščani radi hodili v gledališče in pravi kavalirji so dami na cesti kupili šopek vijolic, ta je bil obvezna oprema za gledališče. Naše Tržačanke, Slovenke, ki so živele v okolici Krasa, so hitro ugotovile, da lahko s pomočjo železnice šopke vijolic prodajajo po celi vzhodni Evropi. Jadranska obala je bila najtoplejši del avstrijske monarhije in dekleta so na Dunaj prodajala vijolice, ki so v njihovih domačih vinogradih zelo zgodaj cvetele. Pa ne le na Dunaj, menda celo do samega Sankt Peterburga.”
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Na cvetnonedeljsko jutro smo spoznavali najbolj priljubljene pomladne cvetlice in z njimi povezane zgodbe
Spomladi je izbira cvetja res velika, vse cveti in pospešeno raste. Med prvimi v vrtovih na plan pokukajo tulipani in narcise. In če je za slednje znano, da so svoje ime dobile po vase zagledanem Narcisu iz grške mitologije, je morda manj znano, da narcise v šopku ali vazi ne smemo kombinirati z drugimi rastlinami.
“Njihov sok je za druge rastline neugoden in bi jih hitro uničil. Če jih že mešamo, na primer s tulipani, narcise prej za eno noč postavimo v vodo, da se strupena sluz iz njih izcedi in jih šele nato dodamo drugemu cvetju v vazi,”
je povedal Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. Pojasnil nam je tudi pravi izvor tulipanov, prvi so jih sadili Perzijci, Evropejci pa smo jih spoznali prek Turkov. V nekaj desetletjih so povsod po Evropi postali izjemno priljubljeni, tako imenovana ‘tulipomanija’ med nizozemsko zlato dobo je privedla celo do prvega finančnega zloma. Trg tulipanov je bil namreč tako napihnjen, da se je kmalu sesul sam vase. Na vrhuncu te “norije za tulipani”, med leti 1634 in 1637, so bile nekatere čebulice vredne več kot stanovanjska hiša v Amsterdamu. Tudi naše in sosednje dežele je v 17. stoletju prevzelo navdušenje nad tulipani, nekatere je to navdušenje stalo celo glavo. Na Avstrijskem Štajerskem so tako kot “cvetlično čarovnico” na grmadi zažgali mlado dekle, ki je imela znanje siljenja čebulic, s čimer je dosegla, da so njeni tulipani cveteli že pred začetkom pomladi. In v 17. stoletju je to seveda pomenilo povezavo s hudičem.
Po legendi je tulipan povezan z zanimivim ljubezenskim trikotnikom (več v posnetku), simbolizira pa močno strast. Bi torej morali namesto vrtnic kot izpoved strastne ljubezni podarjati tulipane?
“Tulipan je predvsem nek krik, vrisk ljubezni, ki pa ima zelo kratek čas, ko cveti. Vrtnica je bolj dolgoživa, ima več cvetov, medtem ko je pri tulipanu le en cvet in kratka epizoda.”
Vrtnica torej ostaja kraljica in glavna prinašalka sporočila o večni ljubezni. Bila je cvet boginj ljubezni in strasti že v starem veku, simbolizira ženstvenost, nedoumljivost (pa tudi kratkotrajnost) lepote. Vonj vrtnico dviguje nad ostale rože, ne moremo ga popolnoma ujeti, je pa univerzalno zdravilo za izboljšanje razpoloženja in dvig volje do življenja. Brez trnov seveda ne gre, tudi vrtnice brez trnov niso “prave”, čeprav jih že najdemo na tržišču. Modra vrtnica tako kot modri tulipan v naravi ostaja nedosegljiva, rdeča simbol ljubezni, rumene vrtnice pa nimajo več “ljubosumnega” prizvoka. Pri vijolicah je seveda prava le ena barva, malokdo pa ve, da so bile te drobne cvetlice nekoč celo naš izvozni artikel.
“V 19. stoletju so meščani radi hodili v gledališče in pravi kavalirji so dami na cesti kupili šopek vijolic, ta je bil obvezna oprema za gledališče. Naše Tržačanke, Slovenke, ki so živele v okolici Krasa, so hitro ugotovile, da lahko s pomočjo železnice šopke vijolic prodajajo po celi vzhodni Evropi. Jadranska obala je bila najtoplejši del avstrijske monarhije in dekleta so na Dunaj prodajala vijolice, ki so v njihovih domačih vinogradih zelo zgodaj cvetele. Pa ne le na Dunaj, menda celo do samega Sankt Peterburga.”
Tututu Orchestra je mednaroden, na Nizozemskem ustanovljen kolektiv. Jutri se bodo v parku Cankarjevega doma v okviru letošnjega jazz festivala prvič predstavili slovenski publiki. Gre za poseben sestav glasbenikov, ki pa je ravno dovolj velik a dovolj majhen za številne improvizacijske izlete, slišane v njihovih kompozicijah. Zasedba si je ime nadela po učilnici kjer so vadili z oznako 2.22 (two point two two) torej poenostavljeno Tututu Orchestra. Andrej Prezelj se je pogovarjal z vodjo orkestra – Mojco Zupančič, dirigentko, pianistko in avtorico glasbe.
Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.
Državni zbor je končal razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, torej predvsem v domovih za starejše. Zakon bo po pričakovanjih tudi sprejet, saj mu tudi opozicija ne bo nasprotovala, kljub temu, da ima nekaj pripomb: med drugim, da je finančni vložek - do konca leta 2026 slabih deset miljonov - preskromen in predvsem ne ureja plačne problematike in normativov za zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji.
Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay
Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.
Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.
Raziskava Masterindex je pokazala, da 87 % Slovencev uporablja plačilne kartice vsak teden, vsak dan pa več kot četrtina. Za spletne nakupe jih na tedenski ravni uporablja 28 %. Imate v denarnici kaj gotovine ali plačujete izključno s plačilnimi karticami? Ali plačujete s plačilnimi karticami, ker je to enostavno? Zaupate temu načinu plačevanja? To je bilo vprašanje za poslušalke in poslušalce v torkovi Aktualni temi.
Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari
Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.
V Avstriji želijo ogljično nevtralnost doseči do leta 2040, zato pospešeno gradijo sončne elektrarne. Eno največjih sončnih elektrarn so zgradili v 22. okrožju na Dunaju. Poleg fotovoltaičnega sistema pa so ustvarili še življenjski prostor za rastline in živali, tam se namreč pase 150 ovac pasme Jura.
Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay
Slovensko nogometno reprezentanco čaka nocoj zelo pomembna tekma. Ob 21-ih se bo pomerila z angleško reprezentanco in rezultat nas lahko pripelje v izločilne boje evropskega nogometnega prvenstva. Köln, prizorišče tekme, bo danes gotovo tudi slovenski, saj je v mesto že prišlo na tisoče slovenskih navijačev. Od tam se javlja Marko Rozman.
V prihodnjih minutah bomo spoznali dijaka srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Patrika Gorjaka, ki je na Radiu Slovenija opravljal obvezno dvotedensko prakso. 19- letni Patrik Gorjak je oseba z avtizmom, v prostem času pa ustvarja svoje skladbe. O vtisih dela na Radiu ga je povprašala Petra Medved.
V Sloveniji trenutno vlada nogometna evforija. Dogajanje na Euru 2024 spremlja nepregledno število ljudi, od najmlajših, do najstarejših. Med njimi najdemo tudi takšne posameznike, navijače, ki naše športnike v ekipnih ali posameznih panogah spremljajo ves čas. Tudi, ko jim ne gre ravno najboljše. Eden izmed njih je tudi Jože Vozelj, ki nastope naših reprezentanc na različnih prvenstvih spremlja že od leta 1998. Obiskal je 69 držav, kjer so potekala različna mednarodna tekmovanja in prvenstva. Ustavil v Kölnu, in ga vprašali kako občuti trenutno euforijo in nenazadnje tudi preveril, kdo bo zmagovalec jutrišnje večerne tekme.
21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.
V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.
Mladi med 14. in 29. letom so se v zadnjem obdobju začeli bolj zanimati za politiko, prav tako sami zase ocenjujejo, da več vedo o politiki, kot so to poročale generacije pred njimi. To je med drugim pokazala raziskava Slovenska mladina 2024, ki sta jo, tako kot leta 2018, izvedli fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Kaže se tudi zasuk mladih na politično desno sredino in to, da so zelo pesimistični glede svoje prihodnosti. Med njimi so se tako povečale skrbi zaradi priseljencev, nasilja zdravstvenega in pokojninskega sistema ter stanovanjske problematike.
Neveljaven email naslov