Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču Genove odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek gradnje novega viadukta zvezdniškega arhitekta Renza Piana
Italijansko mesto Genova je stoletja veljalo za eno najmočnejših sil Sredozemlja – zlasti v stoletju po odkritju Amerike, ko so prav genovski gospodarstveniki odločilno podprli špansko osvajanje nove celine. Toda šlo je za dvorezni meč, saj so se glavne trgovske poti zlagoma preselile na zahod Evrope, Genova pa je – skupaj z drugimi sredozemskimi silami – doživela počasen zaton. Po drugi svetovni vojni je mesto stavilo na industrijo, katere obseg pa se je v zadnjih desetletjih pošteno skrčil. Genova ima zato danes manj kot 600 tisoč prebivalcev – ali za tretjino manj kot pred pol stoletja.
Vnovičnemu usihanju mesta se je pred dvema letoma zoperstavila nova, desno sredinska mestna oblast, ki cilja na preporod mesta z novo Svilno potjo, turizmom, navtiko in znanstvenimi inštituti. Toda pred dobrim letom je Genova doživela nov udarec, ko se je zrušil avtocestni viadukt Morandi: nesreča je zahtevala 43 smrtnih žrtev, mesto pa presekala na pol. Kako naprej – je vprašanje, na katerega v Genovi odgovarjajo z vrsto novih strategij. In prav te so razlog, zakaj je naš rimski dopisnik Janko Petrovec zadnje dneve preživel v Genovi.
Gradbišče, na katerem dela 1000 delavcev, je odprto 24 ur na dan. Nanj mrgoli delavcev in strojev. Nosilni stebri novega viadukta pospešeno rastejo, v središču mesta pa so ravno včeraj odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek del.
“Vsak dan je videti več novega viadukta, ki ga pospešeno gradijo.”
Genova beleži rast števila obiskovalcev – cilja pa zlasti na vikendaški turizem oziroma tako imenovani »city break« turizem. Gostje praviloma prihajajo za dva do tri dni; turistični delavci poudarjajo, da Genova še vedno gosta pozdravi z živahnim in obljudenim mestnim središčem, v katerem še vedno živijo pretežno Genovčani in ne služi samo popularnim »bad and breakfastom«, kot se je zgodilo v Benetkah ali Firencah. Župan Genove Marco Bucci pa ob vsem tem izpostavlja razvoj še enega segmenta, in sicer »srebrno ekonomijo«:
“Genova postaja podobna Floridi in še nekaterim drugim ameriškim pokrajinam – postaja namreč mesto, v katerem lahko ljudje kakovostno preživijo svojo starost. Temu pravimo »srebrna ekonomija«. Genova je čedalje bolje opremljena s storitvenimi dejavnostmi za starejše, pohvali pa se lahko tudi z zelo ugodnim podnebjem. To omogoča boljše pogoje za lepo starost, kot so na voljo drugod.”
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V središču Genove odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek gradnje novega viadukta zvezdniškega arhitekta Renza Piana
Italijansko mesto Genova je stoletja veljalo za eno najmočnejših sil Sredozemlja – zlasti v stoletju po odkritju Amerike, ko so prav genovski gospodarstveniki odločilno podprli špansko osvajanje nove celine. Toda šlo je za dvorezni meč, saj so se glavne trgovske poti zlagoma preselile na zahod Evrope, Genova pa je – skupaj z drugimi sredozemskimi silami – doživela počasen zaton. Po drugi svetovni vojni je mesto stavilo na industrijo, katere obseg pa se je v zadnjih desetletjih pošteno skrčil. Genova ima zato danes manj kot 600 tisoč prebivalcev – ali za tretjino manj kot pred pol stoletja.
Vnovičnemu usihanju mesta se je pred dvema letoma zoperstavila nova, desno sredinska mestna oblast, ki cilja na preporod mesta z novo Svilno potjo, turizmom, navtiko in znanstvenimi inštituti. Toda pred dobrim letom je Genova doživela nov udarec, ko se je zrušil avtocestni viadukt Morandi: nesreča je zahtevala 43 smrtnih žrtev, mesto pa presekala na pol. Kako naprej – je vprašanje, na katerega v Genovi odgovarjajo z vrsto novih strategij. In prav te so razlog, zakaj je naš rimski dopisnik Janko Petrovec zadnje dneve preživel v Genovi.
Gradbišče, na katerem dela 1000 delavcev, je odprto 24 ur na dan. Nanj mrgoli delavcev in strojev. Nosilni stebri novega viadukta pospešeno rastejo, v središču mesta pa so ravno včeraj odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek del.
“Vsak dan je videti več novega viadukta, ki ga pospešeno gradijo.”
Genova beleži rast števila obiskovalcev – cilja pa zlasti na vikendaški turizem oziroma tako imenovani »city break« turizem. Gostje praviloma prihajajo za dva do tri dni; turistični delavci poudarjajo, da Genova še vedno gosta pozdravi z živahnim in obljudenim mestnim središčem, v katerem še vedno živijo pretežno Genovčani in ne služi samo popularnim »bad and breakfastom«, kot se je zgodilo v Benetkah ali Firencah. Župan Genove Marco Bucci pa ob vsem tem izpostavlja razvoj še enega segmenta, in sicer »srebrno ekonomijo«:
“Genova postaja podobna Floridi in še nekaterim drugim ameriškim pokrajinam – postaja namreč mesto, v katerem lahko ljudje kakovostno preživijo svojo starost. Temu pravimo »srebrna ekonomija«. Genova je čedalje bolje opremljena s storitvenimi dejavnostmi za starejše, pohvali pa se lahko tudi z zelo ugodnim podnebjem. To omogoča boljše pogoje za lepo starost, kot so na voljo drugod.”
Dva tedna minevata od ruskega vojaškega napada na Ukrajino, državo je zapustilo že skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi. Nekaj upanja v diplomatsko rešitev konflikta je vzbujalo današnje srečanje zunanjih ministrov obeh držav, Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe v turškem mestu Antalya. Šlo je za prvo srečanje na tej ravni po začetku vojne, a, kot kaže, ni prineslo napredka.
Poljska je preplavljena z begunci, ki zaradi vojne bežijo iz Ukrajine. Po zadnjih podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v zadnjih 24tih urah iz Ukrajine zbežalo več kot 140.000 ljudi. Od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, je državo tako zapustilo že več kot 2 milijona 150 tisoč ljudi.
Letošnja nagrada za največji jamarski dosežek v letu 2021 gre v roke Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskovanje Skalarjevega brezna na Kaninskem pogorju, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Raziskovanje je bilo medklubsko in Skalarjevo brezno, kjer so se prva odkritja pričela že davnega leta 1985, potem pa je bilo malce pozabljeno, je še eno tistih, ki presega magično globino 1000 metrov: zdaj so jamarji dosegli globino 1167 metrov in zavidljivo dolžino 6494 metrov. In kar je za jamarja najlepše - ni še konec. Alenka Terlep se je pogovarjala z Juretom Tičarjem, jamarjem JK Novo mesto in doktorjem geografije z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Tudi v italijanski javnosti glede dogajanja v Ukrajini vlada vsesplošna zaskrbljenost. Vlada je razglasila novo izredno stanje, ki je omejeno na ukrepe, povezane na odpravljanje posledic ukrajinskega konflikta, in ki naj bi trajalo do konca tega leta. Državljani se seveda bojijo zlasti novih podražitev cen energentov, sicer pa je ob vojnih situacijah v Evropi in Sredozemlju prva italijanska reakcija vedno sočutna in dobrodelna – in tako je tudi tokrat. Več v pogovoru z dopisnikom RTV Slovenija iz Rima Jankom Petrovcem.
Iz ukrajinskih mest Sumi in Irpin poročajo o evakuaciji civilistov. Iz Ukrajine je pred spopadi zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Med smrtnimi žrtvami ukrajinsko-ruskih spopadov naj bi bila tudi dva ruska generala. Svet pa že gleda proti četrtku, ko naj bi se v letovišču Antalyja na jugu Turčije srečala ruski in ukrajinski zunanji minister.
Rusko-ukrajinska vojna je vse bolj tudi informacijska, ki se odraža tudi na družbenih omrežjih. Komu verjeti o dogajanju na frontnih črtah in v Rusiji, kdo zmaguje v medijski vojni, ali je cenzura tudi blokada Kremlju naklonjenih medijev Russia Today in Sputnik v Evropski uniji? O tem smo se pogovarjali s profesorjem za medijske politike in regulacijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Markom Milosavljevićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V zadnjih dneh poslušamo številne novice o beguncih, ki prihajajo iz Ukrajine. Na Slovenski filantropiji so pred dnevi pričeli z zbiranjem interesa pripravljenosti pomoči beguncem, ki bi morebitno prispeli v Slovenijo. Predstavnik Slovenske filantropije Franci Zlatar poudarja, da je odziv javnosti dober in da se je do danes za pomoč prijavilo čez 600 prostovoljcev. Več Marko Rozman.
Na novinarski konferenci zaposlenih na RTV Slovenija so se predstavniki posameznih aktivov odzvali na dogajanje na RTVS v minulem tednu ter predstavili zahteve za ohranitev nepristranskosti in profesionalnosti javnega servisa. Menijo namreč, da sta profesionalnost in nepristranskost javnega servisa čedalje bolj ogroženi.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
Neveljaven email naslov
