Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal.
Zadnje mesece pa smo opazovali le še to, komu bo uspelo drugi strani uspešneje prevaliti krivdo za ugašanje sporazuma o sodelovanju, sicer podpisanega šele marca letos. Pika na i je bilo ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj je vladna koalicija v predlog Levice, ki so ga sicer nameravali zrušiti, z dopolnili skušala vnesti svoje ideje.
Levica se je skoka v vladno navezo otepala od začetka, uradno zaradi nasprotovanja prodaji bank, ograj na meji in izdatkom za obrambo. Po podpisu sporazuma smo pri Levici kar nekajkrat opazili hvaljenje, da so oni tisti, ki tej vladi dajejo pravo smer in barvo, zaznali pa tudi izsiljevanje pri praktično vsaki odločitvi.
Bilanca dobrega leta sodelovanja pa je slaba, skoraj nič iz sporazuma, če smo iskreni, pa tudi skoraj nič, ko gre za izvirne vladne poteze, če odštejemo tisto, kar je Šarec dobil v zapuščini svojih predhodnikov.
In potem od poletja sèm merjenje moči, ki ga je Levica še zaostrila s tremi pogoji: umikom davčne reforme, kar ji ni uspelo, in preprečitvijo ukinitve dodatka za delovno aktivnost, nad katero zdaj visi veto državnega sveta, ključna pa bi bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica je s temi pogoji očitno iskala elegantno pot, da bi se izvila iz sodelovanja, ki ji očitno ni ustrezalo, koalicija pa je včeraj skušala ohraniti obraz ali pa krivdo za neuspeh prevaliti na drugo stran, saj so vložili dopolnila na predlog Levice, ampak pogodbena partnerica ni imela več potrpljenja. Sledila je le še ugotovitev, da so odslej čista opozicijska stranka.
Morda bi se vse skupaj vseeno še lahko končalo tudi bolj sporazumno, če bi Marjan Šarec namesto viharja prispodob v zadnjih dveh mesecih uporabil nekaj državniških potez in se s partnerji pogovoril, morda pa mu ta ločitev tudi ustreza.
Zdaj, ko se je iz enačbe s svojimi robnimi in dragimi idejami poslovila Levica, bo smer dela vlade lažje popeljal malo bolj proti sredini, kjer lahko v parlamentu laže dobi več, tudi cenejše podpore. Pod že prej omenjenim pogojem, seveda, in sicer da se bo vlada številnih obljubljenih projektov končno tudi res začela lotevati, ob tem, da je treba omeniti dejstvo, da se je manjšinska vlada večjim, resnim projektom, recimo nepremičninskemu davku, že odrekla in da bomo preostanek mandata opazovali zgolj krpanje manjših raztrganin.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal.
Zadnje mesece pa smo opazovali le še to, komu bo uspelo drugi strani uspešneje prevaliti krivdo za ugašanje sporazuma o sodelovanju, sicer podpisanega šele marca letos. Pika na i je bilo ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj je vladna koalicija v predlog Levice, ki so ga sicer nameravali zrušiti, z dopolnili skušala vnesti svoje ideje.
Levica se je skoka v vladno navezo otepala od začetka, uradno zaradi nasprotovanja prodaji bank, ograj na meji in izdatkom za obrambo. Po podpisu sporazuma smo pri Levici kar nekajkrat opazili hvaljenje, da so oni tisti, ki tej vladi dajejo pravo smer in barvo, zaznali pa tudi izsiljevanje pri praktično vsaki odločitvi.
Bilanca dobrega leta sodelovanja pa je slaba, skoraj nič iz sporazuma, če smo iskreni, pa tudi skoraj nič, ko gre za izvirne vladne poteze, če odštejemo tisto, kar je Šarec dobil v zapuščini svojih predhodnikov.
In potem od poletja sèm merjenje moči, ki ga je Levica še zaostrila s tremi pogoji: umikom davčne reforme, kar ji ni uspelo, in preprečitvijo ukinitve dodatka za delovno aktivnost, nad katero zdaj visi veto državnega sveta, ključna pa bi bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica je s temi pogoji očitno iskala elegantno pot, da bi se izvila iz sodelovanja, ki ji očitno ni ustrezalo, koalicija pa je včeraj skušala ohraniti obraz ali pa krivdo za neuspeh prevaliti na drugo stran, saj so vložili dopolnila na predlog Levice, ampak pogodbena partnerica ni imela več potrpljenja. Sledila je le še ugotovitev, da so odslej čista opozicijska stranka.
Morda bi se vse skupaj vseeno še lahko končalo tudi bolj sporazumno, če bi Marjan Šarec namesto viharja prispodob v zadnjih dveh mesecih uporabil nekaj državniških potez in se s partnerji pogovoril, morda pa mu ta ločitev tudi ustreza.
Zdaj, ko se je iz enačbe s svojimi robnimi in dragimi idejami poslovila Levica, bo smer dela vlade lažje popeljal malo bolj proti sredini, kjer lahko v parlamentu laže dobi več, tudi cenejše podpore. Pod že prej omenjenim pogojem, seveda, in sicer da se bo vlada številnih obljubljenih projektov končno tudi res začela lotevati, ob tem, da je treba omeniti dejstvo, da se je manjšinska vlada večjim, resnim projektom, recimo nepremičninskemu davku, že odrekla in da bomo preostanek mandata opazovali zgolj krpanje manjših raztrganin.
Tudi v italijanski javnosti glede dogajanja v Ukrajini vlada vsesplošna zaskrbljenost. Vlada je razglasila novo izredno stanje, ki je omejeno na ukrepe, povezane na odpravljanje posledic ukrajinskega konflikta, in ki naj bi trajalo do konca tega leta. Državljani se seveda bojijo zlasti novih podražitev cen energentov, sicer pa je ob vojnih situacijah v Evropi in Sredozemlju prva italijanska reakcija vedno sočutna in dobrodelna – in tako je tudi tokrat. Več v pogovoru z dopisnikom RTV Slovenija iz Rima Jankom Petrovcem.
Iz ukrajinskih mest Sumi in Irpin poročajo o evakuaciji civilistov. Iz Ukrajine je pred spopadi zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Med smrtnimi žrtvami ukrajinsko-ruskih spopadov naj bi bila tudi dva ruska generala. Svet pa že gleda proti četrtku, ko naj bi se v letovišču Antalyja na jugu Turčije srečala ruski in ukrajinski zunanji minister.
Rusko-ukrajinska vojna je vse bolj tudi informacijska, ki se odraža tudi na družbenih omrežjih. Komu verjeti o dogajanju na frontnih črtah in v Rusiji, kdo zmaguje v medijski vojni, ali je cenzura tudi blokada Kremlju naklonjenih medijev Russia Today in Sputnik v Evropski uniji? O tem smo se pogovarjali s profesorjem za medijske politike in regulacijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Markom Milosavljevićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V zadnjih dneh poslušamo številne novice o beguncih, ki prihajajo iz Ukrajine. Na Slovenski filantropiji so pred dnevi pričeli z zbiranjem interesa pripravljenosti pomoči beguncem, ki bi morebitno prispeli v Slovenijo. Predstavnik Slovenske filantropije Franci Zlatar poudarja, da je odziv javnosti dober in da se je do danes za pomoč prijavilo čez 600 prostovoljcev. Več Marko Rozman.
Na novinarski konferenci zaposlenih na RTV Slovenija so se predstavniki posameznih aktivov odzvali na dogajanje na RTVS v minulem tednu ter predstavili zahteve za ohranitev nepristranskosti in profesionalnosti javnega servisa. Menijo namreč, da sta profesionalnost in nepristranskost javnega servisa čedalje bolj ogroženi.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Neveljaven email naslov