Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Huawei bo v Beogradu prepoznaval obraze

26.11.2019

Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi vendar vztrajno tudi pri vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.

Skrivnosten projekt "Varno mesto" potencialno nevaren za vse prebivalce

Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi, vendar vztrajno tudi pri nas vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov.

Internet stvari, povezane avtonomne naprave, govorni asistenti, biometrija – z umetno inteligenco in strojnim učenjem se odpirajo vrata v nov svet. Tako kot vedno pa tehnološke novosti s seboj prinesejo tudi nove oblike zlorab tehnologije. Kako jih preprečiti, da zavarujemo posameznika, družbo in demokracijo? Ali je tehnologija nevtralna in je problematična samo, če zaide v napačne roke, ali pa so določene tehnologije problematične same po sebi?

To je vprašanje, ki si ga ves čas postavljamo. Sam ne verjamem, da je tehnologija nevtralna, ampak služi interesom tistega, ki jo je ustvaril. Nisem prepričan, da nam neka tehnologija, na primer prepoznava obraza, ki izrazito vsiljivo in invazivno posega v zasebnost, življenje res samo izboljša ali samo olajša. Lahko nam odvzame veliko in nas pripelje v nekatere zelo neprijetne in kompleksne položaje, tudi v naših vsakdanjih življenjih, kot lahko vidimo, da se že dogaja na Kitajskem.

Huawei v Beogradu namešča nadzorne kamere. Ali te že delujejo in koliko jih je pravzaprav?

Veliko je še neznanega. Informacije po večini dobimo od predstavnika za zunanjo trgovino, od ministra in direktorja policije. Posledično nam za zdaj še ni uspelo določiti točnega števila kamer – ali gre za tisoč ali dva tisoč. Slišali smo namreč nekaj nasprotujočih si izjav. Kolikor nam je uspelo razbrati iz dokumentacije, sistem avtomatskega prepoznavanja obrazov še ne deluje. Zdaj smo v obdobju, ko samo nameščajo nove kamere, projekt pa poteka v več stopnjah.

Kitajska podjetja so s svojimi naložbami že dolgo prisotna v Srbiji. Kako pa se je začelo sodelovanje med državama na področju nadzornih tehnologij v Beogradu?

Na spletni strani podjetja Huawei so objavili študijo primera, ki je, potem ko smo o njej pisali pri fundaciji share, zelo zanimivo izginila s spletne strani. Skratka, študija razlaga, kako so organi Ljudske republike Kitajske in Republike Srbije začeli sodelovati. Navedli so primer prometne nesreče s smrtnim izidom, ko je povzročitelj nesreče pobegnil na Kitajsko. Ob pomoči fotografije, ki jo je ministrstvo za notranje zadeve poslalo kitajskim državnim organom, so tega povzročitelja hitro našli. In to je bilo seveda priporočilo za nakup, morebitno namestitev in uporabo takega sistema v Srbiji. Kitajska in Srbija sta sicer podpisali več dvostranskih sporazumov o sodelovanju, med projekti je tudi projekt “Varno mesto« oziroma »Varna družba«, o katerem govori prej omenjena študija primera na spletni strani podjetja Huawei. Nam je zapis na spletni strani pravočasno uspelo arhivirati, tako vsakdo še vedno lahko prebere, kaj točno tam piše, kakšne so možnosti uporabe teh kamer, pa tudi kakšne so bile izkušnje do takrat.

O biometriji in njeni vse bolj pogosti uporabi slišimo veliko, predvsem je problem v tem, da dela napake.

Tako je. Poleg tega, da so zmotljive in delajo napake (kot pri vsaki tehnologiji, nič ni popolno), še večji problem predstavlja ta tehnologija za meščane, ki ne delajo zločinov in ne delajo ničesar narobe, temveč se samo gibljejo po mestu, v katerem živijo. Ves čas jih namreč snemajo, nadzirajo. Seveda slišimo zagotovila, da se tehnologije ne bo zlorabljalo in da obstajajo varnostni sistemi in tako naprej. Ampak pred časom je v aferi z nadzornimi kamerami na splet pricurljalo nekaj posnetkov s teh kamer. Med njimi je bil tudi ekspliciten posnetek, ki je nastal v bližini velike športne dvorane v Beogradu. Ta je potem končal na pornografskih spletnih straneh. O ljudeh na posnetku smo izvedeli vse, kdo so in kaj počnejo. Ampak tega je že davno, bilo je leta 2011. Predstavljajte si, kaj zmore današnja tehnologija in kakšen napredek nas še čaka v prihodnosti, kaj bomo lahko dosegli čez dve, tri, štiri ali pet let. Če torej združite zbiranje velike količine podatkov s takim vsiljivim sistemom, kot je prepoznava obraza, ima to lahko daljnosežne posledice in vpliva na svoboščine, kot so pravica do zbiranja, do javnih zborovanj, svobode izražanja in podobno.

V Sloveniji in Evropski uniji je varovanje zasebnosti in osebnih podatkov strogo določeno v zakonodaji. Biometrija in njena uporaba v Slovenij še posebej. Kakšna pa je zakonodaja v Srbiji?

Zagotovo se morajo spoštovati zakoni, ki ščitijo osebne podatke. V Srbiji smo lani sprejeli nov zakon, ki je začel veljati letos avgusta. Oblikovali so ga po modelu GDPR, evropske splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov. Zakon pomeni novo podlago, uskladitev s standardi, ki jih na neki način tudi uresničuje, ni pa popoln, ima luknje in ni popolnoma usklajen z GDPR. Slovenska zakonodaja, ki sem jo ravno bral, posebej opredeljuje videonadzor, kdaj se lahko snema javno površino, kaj se lahko počne s posnetki in podobno. Tega v srbski zakonodaji ni, sploh nisem zasledil besede videonadzor, vsaj ne v zakonu o varovanju osebnih podatkov. Sprejema se torej precej splošne uredbe zaščitnih ukrepov. Vendar je v vsakem primeru treba sprejeti ustrezne tehnološke in organizacijske standarde zaščite. Da je jasno določeno, kdo lahko zbira podatke, kdo do njih lahko dostopa, kako, s kakšnim namenom in da vse to počne skladno z zakoni. Policija ima seveda pooblastila za zbiranje podatkov prebivalcev, to je preprosto naloga tega državnega organa, in v zakonih je natančno opisano, ali lahko snema, fotografira, zbira fotografije osebnih dokumentov in tako naprej. V vsakem primeru pa, ne glede na to, ali ste državni organ ali zasebno podjetje, se morate držati zakona, spoštovati osebne podatke. Najpomembneje je zaščititi človeka, torej lastnika osebnih podatkov. To je ultimativni cilj, h kateremu moramo težiti.

Rekli ste, da projekt poteka v več stopnjah. Ali kamere torej že delujejo in kaj se dogaja s posnetki? Ali se prebivalci srbske prestolnice zavedajo, da jih ves čas gledajo in snemajo?

V Beogradu imamo že precej razvito infrastrukturo videonadzora, tako kot v večini velikih evropskih mest. Torej, vsaka banka ali vsaka druga pomembna institucija ima svojo kamero, ki snema vhod v stavbo in podobno. Meščani so se na tak videonadzor že navadili. Mislijo si: ta kamera je tu zagotovo z nekim varnostnim namenom, ne razmišljajo pa o tem, kaj se dogaja za tem. Kdo zbira te podatke, kaj počne z njimi, kako jih hranijo, ali z njimi ravnajo primero, kdaj se brišejo, koliko časa jih lahko hranijo in podobno. Tega še nismo izvedeli. Glede na informacije, ki jih imamo, lahko rečem, da sistem prepoznavanja obraza potrebuje specifično programsko opremo, ki bo to počela, ta programska oprema pa po naših podatkih še ne deluje. To se bo pri tem projektu zgodilo pozneje. Že zdaj pa je zakonodaja problematična – od zbiranja podatkov, njihove hrambe in nadaljnje obdelave.


Aktualna tema

4523 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Huawei bo v Beogradu prepoznaval obraze

26.11.2019

Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi vendar vztrajno tudi pri vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.

Skrivnosten projekt "Varno mesto" potencialno nevaren za vse prebivalce

Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi, vendar vztrajno tudi pri nas vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov.

Internet stvari, povezane avtonomne naprave, govorni asistenti, biometrija – z umetno inteligenco in strojnim učenjem se odpirajo vrata v nov svet. Tako kot vedno pa tehnološke novosti s seboj prinesejo tudi nove oblike zlorab tehnologije. Kako jih preprečiti, da zavarujemo posameznika, družbo in demokracijo? Ali je tehnologija nevtralna in je problematična samo, če zaide v napačne roke, ali pa so določene tehnologije problematične same po sebi?

To je vprašanje, ki si ga ves čas postavljamo. Sam ne verjamem, da je tehnologija nevtralna, ampak služi interesom tistega, ki jo je ustvaril. Nisem prepričan, da nam neka tehnologija, na primer prepoznava obraza, ki izrazito vsiljivo in invazivno posega v zasebnost, življenje res samo izboljša ali samo olajša. Lahko nam odvzame veliko in nas pripelje v nekatere zelo neprijetne in kompleksne položaje, tudi v naših vsakdanjih življenjih, kot lahko vidimo, da se že dogaja na Kitajskem.

Huawei v Beogradu namešča nadzorne kamere. Ali te že delujejo in koliko jih je pravzaprav?

Veliko je še neznanega. Informacije po večini dobimo od predstavnika za zunanjo trgovino, od ministra in direktorja policije. Posledično nam za zdaj še ni uspelo določiti točnega števila kamer – ali gre za tisoč ali dva tisoč. Slišali smo namreč nekaj nasprotujočih si izjav. Kolikor nam je uspelo razbrati iz dokumentacije, sistem avtomatskega prepoznavanja obrazov še ne deluje. Zdaj smo v obdobju, ko samo nameščajo nove kamere, projekt pa poteka v več stopnjah.

Kitajska podjetja so s svojimi naložbami že dolgo prisotna v Srbiji. Kako pa se je začelo sodelovanje med državama na področju nadzornih tehnologij v Beogradu?

Na spletni strani podjetja Huawei so objavili študijo primera, ki je, potem ko smo o njej pisali pri fundaciji share, zelo zanimivo izginila s spletne strani. Skratka, študija razlaga, kako so organi Ljudske republike Kitajske in Republike Srbije začeli sodelovati. Navedli so primer prometne nesreče s smrtnim izidom, ko je povzročitelj nesreče pobegnil na Kitajsko. Ob pomoči fotografije, ki jo je ministrstvo za notranje zadeve poslalo kitajskim državnim organom, so tega povzročitelja hitro našli. In to je bilo seveda priporočilo za nakup, morebitno namestitev in uporabo takega sistema v Srbiji. Kitajska in Srbija sta sicer podpisali več dvostranskih sporazumov o sodelovanju, med projekti je tudi projekt “Varno mesto« oziroma »Varna družba«, o katerem govori prej omenjena študija primera na spletni strani podjetja Huawei. Nam je zapis na spletni strani pravočasno uspelo arhivirati, tako vsakdo še vedno lahko prebere, kaj točno tam piše, kakšne so možnosti uporabe teh kamer, pa tudi kakšne so bile izkušnje do takrat.

O biometriji in njeni vse bolj pogosti uporabi slišimo veliko, predvsem je problem v tem, da dela napake.

Tako je. Poleg tega, da so zmotljive in delajo napake (kot pri vsaki tehnologiji, nič ni popolno), še večji problem predstavlja ta tehnologija za meščane, ki ne delajo zločinov in ne delajo ničesar narobe, temveč se samo gibljejo po mestu, v katerem živijo. Ves čas jih namreč snemajo, nadzirajo. Seveda slišimo zagotovila, da se tehnologije ne bo zlorabljalo in da obstajajo varnostni sistemi in tako naprej. Ampak pred časom je v aferi z nadzornimi kamerami na splet pricurljalo nekaj posnetkov s teh kamer. Med njimi je bil tudi ekspliciten posnetek, ki je nastal v bližini velike športne dvorane v Beogradu. Ta je potem končal na pornografskih spletnih straneh. O ljudeh na posnetku smo izvedeli vse, kdo so in kaj počnejo. Ampak tega je že davno, bilo je leta 2011. Predstavljajte si, kaj zmore današnja tehnologija in kakšen napredek nas še čaka v prihodnosti, kaj bomo lahko dosegli čez dve, tri, štiri ali pet let. Če torej združite zbiranje velike količine podatkov s takim vsiljivim sistemom, kot je prepoznava obraza, ima to lahko daljnosežne posledice in vpliva na svoboščine, kot so pravica do zbiranja, do javnih zborovanj, svobode izražanja in podobno.

V Sloveniji in Evropski uniji je varovanje zasebnosti in osebnih podatkov strogo določeno v zakonodaji. Biometrija in njena uporaba v Slovenij še posebej. Kakšna pa je zakonodaja v Srbiji?

Zagotovo se morajo spoštovati zakoni, ki ščitijo osebne podatke. V Srbiji smo lani sprejeli nov zakon, ki je začel veljati letos avgusta. Oblikovali so ga po modelu GDPR, evropske splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov. Zakon pomeni novo podlago, uskladitev s standardi, ki jih na neki način tudi uresničuje, ni pa popoln, ima luknje in ni popolnoma usklajen z GDPR. Slovenska zakonodaja, ki sem jo ravno bral, posebej opredeljuje videonadzor, kdaj se lahko snema javno površino, kaj se lahko počne s posnetki in podobno. Tega v srbski zakonodaji ni, sploh nisem zasledil besede videonadzor, vsaj ne v zakonu o varovanju osebnih podatkov. Sprejema se torej precej splošne uredbe zaščitnih ukrepov. Vendar je v vsakem primeru treba sprejeti ustrezne tehnološke in organizacijske standarde zaščite. Da je jasno določeno, kdo lahko zbira podatke, kdo do njih lahko dostopa, kako, s kakšnim namenom in da vse to počne skladno z zakoni. Policija ima seveda pooblastila za zbiranje podatkov prebivalcev, to je preprosto naloga tega državnega organa, in v zakonih je natančno opisano, ali lahko snema, fotografira, zbira fotografije osebnih dokumentov in tako naprej. V vsakem primeru pa, ne glede na to, ali ste državni organ ali zasebno podjetje, se morate držati zakona, spoštovati osebne podatke. Najpomembneje je zaščititi človeka, torej lastnika osebnih podatkov. To je ultimativni cilj, h kateremu moramo težiti.

Rekli ste, da projekt poteka v več stopnjah. Ali kamere torej že delujejo in kaj se dogaja s posnetki? Ali se prebivalci srbske prestolnice zavedajo, da jih ves čas gledajo in snemajo?

V Beogradu imamo že precej razvito infrastrukturo videonadzora, tako kot v večini velikih evropskih mest. Torej, vsaka banka ali vsaka druga pomembna institucija ima svojo kamero, ki snema vhod v stavbo in podobno. Meščani so se na tak videonadzor že navadili. Mislijo si: ta kamera je tu zagotovo z nekim varnostnim namenom, ne razmišljajo pa o tem, kaj se dogaja za tem. Kdo zbira te podatke, kaj počne z njimi, kako jih hranijo, ali z njimi ravnajo primero, kdaj se brišejo, koliko časa jih lahko hranijo in podobno. Tega še nismo izvedeli. Glede na informacije, ki jih imamo, lahko rečem, da sistem prepoznavanja obraza potrebuje specifično programsko opremo, ki bo to počela, ta programska oprema pa po naših podatkih še ne deluje. To se bo pri tem projektu zgodilo pozneje. Že zdaj pa je zakonodaja problematična – od zbiranja podatkov, njihove hrambe in nadaljnje obdelave.


16.03.2023

Konrad Kuštrin: »To ni bila neka funkcija, ampak del življenja!"

Po več kot 28 letih na vrhu sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je ta teden Konrad Kuštrin tudi uradno končal svoj sedmi mandat. Novi predsednik je postal Damjan Polh, ki je tudi sicer dolga leta sodeloval s Kuštrinom. V pogovoru s Heleno Lovinčič sta se pogovarjala o njegovi zapuščini, o glavnih dosežkih Fidesa za zdravnike, ki so mnogo več kot samo višja plača. Kot vedno, je tudi tokrat spregovoril brez dlake na jeziku.


15.03.2023

Za ohranjanje življenja v krajih ob Kolpi je ključna ureditev infrastrukture

V Osilnici je še vedno pereča sanacija cest in plazov po lanski jesenski povodnji. Izgradnja Doma starejših v Osilnici pa bi prinesla tako nujno potrebna delovna mesta kot omogočila oskrbo starejših tega območja. A saga o izgradnji Doma starejših občanov v Osilnici traja že skoraj dve desetletji, država pa je polna obljub.


15.03.2023

Otroci iz Osilnice se morajo v osnovno šolo voziti v Faro

Z lanskim začetkom šolskega leta je podružnična šola v Osilnici zaradi premalo učencev morala zapreti vrata. Pogovor z učiteljico Tino Južnič in dvema izmed osmih otrok, ki se morajo zdaj v osnovno šolo voziti v Faro, smo morali tako posneti, saj se v šolo odpravljajo ob sedmih zjutraj, vračajo pa se okoli pol štirih popoldne. Minuli teden jih je obiskal Marko Škrlj.


15.03.2023

"Če ne bi bilo vurmoharjev, te kraji najbrž ne bi preživeli"

Zdaj pa le pripravite svoje ure, kajti nastavili jih bomo na točen čas. Če boste obiskali konce, ki jih danes odkriva naša radijska ekipa, boste v Bosljivi Loki lahko opazili kip »vurmoharja«. Gre za poklon predstavnikom obrti, ki je bila izredno značilna za Osilniško dolino. Vurmoharji so bili prodajalci in popravljalci ur, ki so nekaj mesecev v letu preživeli po svetu. Zelo dobro se jih spomni tudi urar Milan Pajnič, ki se je rodil v zgornji Kolpski dolini leta 1938 in otroštvo ter zgodnjo mladost preživljal v vasi Gašparci. Je prava zakladnica zgodb in spominov o vurmoharjih. Najbrž ni naključje, da je tudi sam svojo poklicno pot posvetil uram in urarstvu, pravzaprav je to celi družini rezalo kruh, obrt je prevzel tudi njegov sin. Mojca Delač je Milana Pajniča obiskala v urarski delavnici v Kočevju.


15.03.2023

Anica Ožbolt: Iz papirja je možno ustvariti vse cvetlice

Naš terenski radijski studio je s cvetjem okrasila gospa Anica Ožbolt iz Bosljive Loke, ki je še z dvema ustvarjalkama cvetja iz (krep) papirja, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. S cvetovi so krasili ob različnih dogodkih in kot pravi sogovornica, seže ta obrt daleč nazaj v zgodovino doline. Potreben je seveda čas in spretni prsti, cvetje pa je, preden ga podarimo, potrebno shraniti v temi. Zakaj? Lahko slišite v posnetku!


15.03.2023

»Osilnica si dom zasluži, zato ne bom odnehala!«

V terenskem radijskem studiu v nekdanji šoli v Osilnici se je Rok Valenčič pogovarjal z županjo Osilnice Alenko Kovač. Osilnica je po številu prebivalcev najmanjša občina v državi. Glavni cilj je dokončati dom starejših, ki je v tretji gradbeni fazi in stagnira že 15 let. S tem bi priskrbeli dragocena delovna mesta v občini in hkrati poskrbeli za starostnike v teh krajih. Govorila je tudi o življenju o obmejni občini, slišali boste lahko tudi, zakaj se bolj kot medveda boji klopa.


14.03.2023

Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo prof. dr. Nataša Poklar Ulrih

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so danes podelili Jesenkove nagrade 2023, najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved. Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo v letu 2023 je prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, ki je zaznamovala razvoj raziskav na področju živilsko-prehrambne verige v Sloveniji. Na dogodku pa so predstavili tudi druge raziskovalne dosežke in izzive na področju živilsko-prehrambne verige ter BFestival 2023, namenjen predstavitvi raziskovalnih dosežkov v letu 2022 širši javnosti.


13.03.2023

Začenja se Teden možganov: Na koncu jezika!

Tretji teden v marcu je Teden možganov. Ta projekt v Sloveniji bliža delovanje tega našega neverjetnega organa že od leta 2004. Vsako leto je tematsko obarvano, letošnja tema, ki so jo izbrali pa – jezik. Zakaj? Kot so zapisali organizatorji je »Jezik je sopotnik, ki nas spremlja celo življenje, z njim se učimo in prenašamo znanje. Omogoča nam, da se povezujemo in zbližujemo, prav tako pa lahko tudi razdira vezi med nami in ščuva drug proti drugemu. Beseden, nebeseden, znakovni, jezik dotika … Brez jezika si je težko predstavljati življenje v družbi. Kakšna pa je v vsem tem vloga možganov? Kako jezik oblikuje naše miselne procese, našo nevrofiziologijo?«. To so vprašanja na katera bodo odgovarjali v naslednjih dneh. Na vprašanja Mojce Delač pa sta o Tednu možganov in jeziku odgovarjali vodji organizacijske ekipe Tedna Možganov, Erika Škerlj in Lara Jereb.


12.03.2023

Spuščanja gregorčkov po potoku Belca

Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Sinoči so po stari navadi »luč v vodo vrgli«, po rekah in potokih pa so zaplavali gregorčki. Na Gorenjskem ta običaj vrsto let ohranjajo v Tržiču, Kropi, Železnikih, Kamni Gorici in drugod. Običaj pa so z ustvarjalno delvnico prvič oživili tudi na Zgornji Beli ter tako obudili tradicijo spuščanja gregorčkov po potoku Belca.


10.03.2023

Naj dijakinja in naj dijak

Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.


09.03.2023

Kako se po onkološkem zdravljenju vrniti na delovno mesto?

Vsako leto za rakom dojk ali rodil zboli približno 2 tisoč 250 žensk, od teh je polovica v delovnem razmerju. Tiste, ki se nato po uspešnem onkološkem zdravljenju vračajo na delovna mesta, imajo pri tem veliko težav. O problemih, njihovih rešitvah in pravicah, do katerih so bolnice upravičene, so spregovorile strokovnjakinje na okrogli mizi Združenja Evropa Donna.


09.03.2023

Zaradi “hitre mode” in bliskovitega menjavanja oblačil Kenija pred okoljsko katastrofo

Potrošništvo in hitra moda nas silita v nakup vedno novih oblačil, ki so po zelo nizkih cenah dostopne praktično na vsakem vogalu. Toda ali se kdaj vprašamo, kje pristanejo naša zavržena oblačila? Bruseljski Changing markets foundation je v sklopu svoje raziskave Trashion razkril, da je trgovina z rabljenimi oblačili, ki jih v Evropi zavržemo, v svojem bistvu zgolj izvoz odpadkov. V Keniji tako nastajajo ogromna smetišča z odpadnimi oblačili, ki jih v večini primerov ni mogoče razgraditi. Ker so ta oblačila neuporabna, jih lokalni prebivalci sežigajo za kuhanje jedi, s čimer v zrak spuščajo nevarne delce, ki ogrožajo zdravje otrok in ostalih prebivalcev. Od požganih oblačil namreč ostane mikroplastika, ki se vpija v zemljo, iz rek odteka v morje, našli so jo tudi v človeških telesih. Nujna bi bila zato zakonska regulacija na samem začetku problema – torej v proizvodnji oblačil.


08.03.2023

Prva slovenska zdravnica morala zaprositi za socialno podporo

Težka življenjska in poklicna pot doktorice Eleonore Jenko Groyer


08.03.2023

Ob 8. marcu pogovor s poslankami

Ob mednarodnem dnevu žensk je voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila tiste, ki smo jim zaupali svoj glas in politični mandat, da sprejemajo prave in dobre odločitve. Več o tem v čem se poslanke strinjajo, v čem se razhajajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj ideologij, v današnji Aktualni temi.


08.03.2023

Ženske na podeželju so preobremenjene, ekonomsko odvisne in prezrte

Mednarodni dan žensk obeležuje njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Podatki nacionalne raziskave na področju enakosti med spoloma na podeželju kažejo na veliko neenakost žensk. V kmečkem okolju poleg gospodinjstva ter skrbi za otroke in ostarele nase prevzemajo tudi tipično moška dela, s čimer ostajajo brez prostega časa. Ne glede na veliko količino opravljenega dela jih ogromno nima lastnega dohodka niti lastnega transakcijskega računa. V marsikateri kmečki družini so prav ženske tiste, pri katerih varčujejo pri socialnem zavarovanju. Veliko žensk na podeželju tako ostaja ekonomsko odvisnih, ubogljivih, ponižnih in brez glasu. V okviru projekta TERA, ki proučuje problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi na podeželju se bo letos zvrstilo 20 delavnic za opolnomočenje in lažje doseganje enakovrednosti obeh spolov na podeželju. Brez tega ravnovesja ne bo trajnostnega razvoja podeželja. Problematiko osvetljuje Jernejka Drolec.


07.03.2023

Po Franciji množične stavke in protesti zaradi predlagane pokojninske reforme

V Franciji danes vnovič potekajo stavke in množični protesti proti reformi pokojninskega sistema. Šole so zaprte in promet ohromljen. O tem, ali so protesti miroljubni, ali je reforma nujno potrebna, pa tudi o odzivih predsednika Macrona v pogovoru z našo dopisnico Mojco Širok.


07.03.2023

Novi presejalni programi za odkrivanje raka

Ob začetku jubilejnega, 40. slovenskega tedna boja proti raku, poteka pot geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka, so na novinarski konferenci predstavili bistvene novosti, ki jih je svet Evropske unije sprejel lani decembra. To so prenovljena priporočila za presejalne programe. Med temi so novi, to so programi za odkrivanje pljučnega raka in raka prostate.


06.03.2023

Slovenščina kljub novemu razpoznavalniku govora ostaja brez strategije in financiranja digitalnega razvoja jezika

S februarjem se je zaključil triletni projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, vrednem štiri milijone evrov. Z njim so ustvarili nove digitalne tehnologije in pripomočke, kot so prostokodni prevajalnik, terminološki portal in celo razpoznavalnik govora. Pri slednjem gre za avtomatsko transkripcijo zvočnih datotek, česar do zdaj v slovenščini še nismo poznali - vsaj ne javno dostopno. Dosežek je za manjši evropski jezik, kot je slovenščina, seveda ogromen, a težava tiči na nasprotni strani. To je bil zgolj projekt in ne strategija digitalizacije jezika. Strokovnjake zato skrbi, da bo slovenščina v zelo pomembnem obdobju hitre digitalizacije jezikov zaspala. In rešitev? Ponovno, kot že nekajkrat v zadnjem času, bi se morali zgledovati po Estoniji.


06.03.2023

Katrca je še vedno izpravna!

V Slovenj Gradcu so začeli drugo dobrodelno akcijo znane katrce nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Za 60 tisoč evrov so jo odkupili trije bratje Fratar iz Dravograda. Za katrco zdaj zbirajo prostovoljne prispevke, saj želijo poskrbeti za še več denarja za otroke, obolele za rakom. O dobrodelni akciji in o tem, kako se pelje tako stara katrca se je s tremi brati pogovarjala naša dopisnica Metka Pirc.


03.03.2023

Okužba s HPV? Stroka opozarja na preventivo.

Ob mednarodnem dnevu osveščanja o okužbi s HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, stroka opozarja na možnosti preventivnega vedenja, na učinkovito cepljenje proti HPV, odzivanje v presejalne program ZORA ter redno udeležbo pri ginekologu. Vse to v kombinaciji lahko privede do tega, da bi bil rak materničnega vratu prvi med raki, ki bi ga lahko odpravili. O načinu okužbe, posledicah in preventivi se je Helena Lovinčič pogovarjala z Urško Ivanuš iz Onkološkega inštituta.


Stran 40 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov