Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Huawei bo v Beogradu prepoznaval obraze

26.11.2019

Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi vendar vztrajno tudi pri vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.

Skrivnosten projekt "Varno mesto" potencialno nevaren za vse prebivalce

Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi, vendar vztrajno tudi pri nas vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov.

Internet stvari, povezane avtonomne naprave, govorni asistenti, biometrija – z umetno inteligenco in strojnim učenjem se odpirajo vrata v nov svet. Tako kot vedno pa tehnološke novosti s seboj prinesejo tudi nove oblike zlorab tehnologije. Kako jih preprečiti, da zavarujemo posameznika, družbo in demokracijo? Ali je tehnologija nevtralna in je problematična samo, če zaide v napačne roke, ali pa so določene tehnologije problematične same po sebi?

To je vprašanje, ki si ga ves čas postavljamo. Sam ne verjamem, da je tehnologija nevtralna, ampak služi interesom tistega, ki jo je ustvaril. Nisem prepričan, da nam neka tehnologija, na primer prepoznava obraza, ki izrazito vsiljivo in invazivno posega v zasebnost, življenje res samo izboljša ali samo olajša. Lahko nam odvzame veliko in nas pripelje v nekatere zelo neprijetne in kompleksne položaje, tudi v naših vsakdanjih življenjih, kot lahko vidimo, da se že dogaja na Kitajskem.

Huawei v Beogradu namešča nadzorne kamere. Ali te že delujejo in koliko jih je pravzaprav?

Veliko je še neznanega. Informacije po večini dobimo od predstavnika za zunanjo trgovino, od ministra in direktorja policije. Posledično nam za zdaj še ni uspelo določiti točnega števila kamer – ali gre za tisoč ali dva tisoč. Slišali smo namreč nekaj nasprotujočih si izjav. Kolikor nam je uspelo razbrati iz dokumentacije, sistem avtomatskega prepoznavanja obrazov še ne deluje. Zdaj smo v obdobju, ko samo nameščajo nove kamere, projekt pa poteka v več stopnjah.

Kitajska podjetja so s svojimi naložbami že dolgo prisotna v Srbiji. Kako pa se je začelo sodelovanje med državama na področju nadzornih tehnologij v Beogradu?

Na spletni strani podjetja Huawei so objavili študijo primera, ki je, potem ko smo o njej pisali pri fundaciji share, zelo zanimivo izginila s spletne strani. Skratka, študija razlaga, kako so organi Ljudske republike Kitajske in Republike Srbije začeli sodelovati. Navedli so primer prometne nesreče s smrtnim izidom, ko je povzročitelj nesreče pobegnil na Kitajsko. Ob pomoči fotografije, ki jo je ministrstvo za notranje zadeve poslalo kitajskim državnim organom, so tega povzročitelja hitro našli. In to je bilo seveda priporočilo za nakup, morebitno namestitev in uporabo takega sistema v Srbiji. Kitajska in Srbija sta sicer podpisali več dvostranskih sporazumov o sodelovanju, med projekti je tudi projekt “Varno mesto« oziroma »Varna družba«, o katerem govori prej omenjena študija primera na spletni strani podjetja Huawei. Nam je zapis na spletni strani pravočasno uspelo arhivirati, tako vsakdo še vedno lahko prebere, kaj točno tam piše, kakšne so možnosti uporabe teh kamer, pa tudi kakšne so bile izkušnje do takrat.

O biometriji in njeni vse bolj pogosti uporabi slišimo veliko, predvsem je problem v tem, da dela napake.

Tako je. Poleg tega, da so zmotljive in delajo napake (kot pri vsaki tehnologiji, nič ni popolno), še večji problem predstavlja ta tehnologija za meščane, ki ne delajo zločinov in ne delajo ničesar narobe, temveč se samo gibljejo po mestu, v katerem živijo. Ves čas jih namreč snemajo, nadzirajo. Seveda slišimo zagotovila, da se tehnologije ne bo zlorabljalo in da obstajajo varnostni sistemi in tako naprej. Ampak pred časom je v aferi z nadzornimi kamerami na splet pricurljalo nekaj posnetkov s teh kamer. Med njimi je bil tudi ekspliciten posnetek, ki je nastal v bližini velike športne dvorane v Beogradu. Ta je potem končal na pornografskih spletnih straneh. O ljudeh na posnetku smo izvedeli vse, kdo so in kaj počnejo. Ampak tega je že davno, bilo je leta 2011. Predstavljajte si, kaj zmore današnja tehnologija in kakšen napredek nas še čaka v prihodnosti, kaj bomo lahko dosegli čez dve, tri, štiri ali pet let. Če torej združite zbiranje velike količine podatkov s takim vsiljivim sistemom, kot je prepoznava obraza, ima to lahko daljnosežne posledice in vpliva na svoboščine, kot so pravica do zbiranja, do javnih zborovanj, svobode izražanja in podobno.

V Sloveniji in Evropski uniji je varovanje zasebnosti in osebnih podatkov strogo določeno v zakonodaji. Biometrija in njena uporaba v Slovenij še posebej. Kakšna pa je zakonodaja v Srbiji?

Zagotovo se morajo spoštovati zakoni, ki ščitijo osebne podatke. V Srbiji smo lani sprejeli nov zakon, ki je začel veljati letos avgusta. Oblikovali so ga po modelu GDPR, evropske splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov. Zakon pomeni novo podlago, uskladitev s standardi, ki jih na neki način tudi uresničuje, ni pa popoln, ima luknje in ni popolnoma usklajen z GDPR. Slovenska zakonodaja, ki sem jo ravno bral, posebej opredeljuje videonadzor, kdaj se lahko snema javno površino, kaj se lahko počne s posnetki in podobno. Tega v srbski zakonodaji ni, sploh nisem zasledil besede videonadzor, vsaj ne v zakonu o varovanju osebnih podatkov. Sprejema se torej precej splošne uredbe zaščitnih ukrepov. Vendar je v vsakem primeru treba sprejeti ustrezne tehnološke in organizacijske standarde zaščite. Da je jasno določeno, kdo lahko zbira podatke, kdo do njih lahko dostopa, kako, s kakšnim namenom in da vse to počne skladno z zakoni. Policija ima seveda pooblastila za zbiranje podatkov prebivalcev, to je preprosto naloga tega državnega organa, in v zakonih je natančno opisano, ali lahko snema, fotografira, zbira fotografije osebnih dokumentov in tako naprej. V vsakem primeru pa, ne glede na to, ali ste državni organ ali zasebno podjetje, se morate držati zakona, spoštovati osebne podatke. Najpomembneje je zaščititi človeka, torej lastnika osebnih podatkov. To je ultimativni cilj, h kateremu moramo težiti.

Rekli ste, da projekt poteka v več stopnjah. Ali kamere torej že delujejo in kaj se dogaja s posnetki? Ali se prebivalci srbske prestolnice zavedajo, da jih ves čas gledajo in snemajo?

V Beogradu imamo že precej razvito infrastrukturo videonadzora, tako kot v večini velikih evropskih mest. Torej, vsaka banka ali vsaka druga pomembna institucija ima svojo kamero, ki snema vhod v stavbo in podobno. Meščani so se na tak videonadzor že navadili. Mislijo si: ta kamera je tu zagotovo z nekim varnostnim namenom, ne razmišljajo pa o tem, kaj se dogaja za tem. Kdo zbira te podatke, kaj počne z njimi, kako jih hranijo, ali z njimi ravnajo primero, kdaj se brišejo, koliko časa jih lahko hranijo in podobno. Tega še nismo izvedeli. Glede na informacije, ki jih imamo, lahko rečem, da sistem prepoznavanja obraza potrebuje specifično programsko opremo, ki bo to počela, ta programska oprema pa po naših podatkih še ne deluje. To se bo pri tem projektu zgodilo pozneje. Že zdaj pa je zakonodaja problematična – od zbiranja podatkov, njihove hrambe in nadaljnje obdelave.


Aktualna tema

4523 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Huawei bo v Beogradu prepoznaval obraze

26.11.2019

Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi vendar vztrajno tudi pri vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.

Skrivnosten projekt "Varno mesto" potencialno nevaren za vse prebivalce

Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi, vendar vztrajno tudi pri nas vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov.

Internet stvari, povezane avtonomne naprave, govorni asistenti, biometrija – z umetno inteligenco in strojnim učenjem se odpirajo vrata v nov svet. Tako kot vedno pa tehnološke novosti s seboj prinesejo tudi nove oblike zlorab tehnologije. Kako jih preprečiti, da zavarujemo posameznika, družbo in demokracijo? Ali je tehnologija nevtralna in je problematična samo, če zaide v napačne roke, ali pa so določene tehnologije problematične same po sebi?

To je vprašanje, ki si ga ves čas postavljamo. Sam ne verjamem, da je tehnologija nevtralna, ampak služi interesom tistega, ki jo je ustvaril. Nisem prepričan, da nam neka tehnologija, na primer prepoznava obraza, ki izrazito vsiljivo in invazivno posega v zasebnost, življenje res samo izboljša ali samo olajša. Lahko nam odvzame veliko in nas pripelje v nekatere zelo neprijetne in kompleksne položaje, tudi v naših vsakdanjih življenjih, kot lahko vidimo, da se že dogaja na Kitajskem.

Huawei v Beogradu namešča nadzorne kamere. Ali te že delujejo in koliko jih je pravzaprav?

Veliko je še neznanega. Informacije po večini dobimo od predstavnika za zunanjo trgovino, od ministra in direktorja policije. Posledično nam za zdaj še ni uspelo določiti točnega števila kamer – ali gre za tisoč ali dva tisoč. Slišali smo namreč nekaj nasprotujočih si izjav. Kolikor nam je uspelo razbrati iz dokumentacije, sistem avtomatskega prepoznavanja obrazov še ne deluje. Zdaj smo v obdobju, ko samo nameščajo nove kamere, projekt pa poteka v več stopnjah.

Kitajska podjetja so s svojimi naložbami že dolgo prisotna v Srbiji. Kako pa se je začelo sodelovanje med državama na področju nadzornih tehnologij v Beogradu?

Na spletni strani podjetja Huawei so objavili študijo primera, ki je, potem ko smo o njej pisali pri fundaciji share, zelo zanimivo izginila s spletne strani. Skratka, študija razlaga, kako so organi Ljudske republike Kitajske in Republike Srbije začeli sodelovati. Navedli so primer prometne nesreče s smrtnim izidom, ko je povzročitelj nesreče pobegnil na Kitajsko. Ob pomoči fotografije, ki jo je ministrstvo za notranje zadeve poslalo kitajskim državnim organom, so tega povzročitelja hitro našli. In to je bilo seveda priporočilo za nakup, morebitno namestitev in uporabo takega sistema v Srbiji. Kitajska in Srbija sta sicer podpisali več dvostranskih sporazumov o sodelovanju, med projekti je tudi projekt “Varno mesto« oziroma »Varna družba«, o katerem govori prej omenjena študija primera na spletni strani podjetja Huawei. Nam je zapis na spletni strani pravočasno uspelo arhivirati, tako vsakdo še vedno lahko prebere, kaj točno tam piše, kakšne so možnosti uporabe teh kamer, pa tudi kakšne so bile izkušnje do takrat.

O biometriji in njeni vse bolj pogosti uporabi slišimo veliko, predvsem je problem v tem, da dela napake.

Tako je. Poleg tega, da so zmotljive in delajo napake (kot pri vsaki tehnologiji, nič ni popolno), še večji problem predstavlja ta tehnologija za meščane, ki ne delajo zločinov in ne delajo ničesar narobe, temveč se samo gibljejo po mestu, v katerem živijo. Ves čas jih namreč snemajo, nadzirajo. Seveda slišimo zagotovila, da se tehnologije ne bo zlorabljalo in da obstajajo varnostni sistemi in tako naprej. Ampak pred časom je v aferi z nadzornimi kamerami na splet pricurljalo nekaj posnetkov s teh kamer. Med njimi je bil tudi ekspliciten posnetek, ki je nastal v bližini velike športne dvorane v Beogradu. Ta je potem končal na pornografskih spletnih straneh. O ljudeh na posnetku smo izvedeli vse, kdo so in kaj počnejo. Ampak tega je že davno, bilo je leta 2011. Predstavljajte si, kaj zmore današnja tehnologija in kakšen napredek nas še čaka v prihodnosti, kaj bomo lahko dosegli čez dve, tri, štiri ali pet let. Če torej združite zbiranje velike količine podatkov s takim vsiljivim sistemom, kot je prepoznava obraza, ima to lahko daljnosežne posledice in vpliva na svoboščine, kot so pravica do zbiranja, do javnih zborovanj, svobode izražanja in podobno.

V Sloveniji in Evropski uniji je varovanje zasebnosti in osebnih podatkov strogo določeno v zakonodaji. Biometrija in njena uporaba v Slovenij še posebej. Kakšna pa je zakonodaja v Srbiji?

Zagotovo se morajo spoštovati zakoni, ki ščitijo osebne podatke. V Srbiji smo lani sprejeli nov zakon, ki je začel veljati letos avgusta. Oblikovali so ga po modelu GDPR, evropske splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov. Zakon pomeni novo podlago, uskladitev s standardi, ki jih na neki način tudi uresničuje, ni pa popoln, ima luknje in ni popolnoma usklajen z GDPR. Slovenska zakonodaja, ki sem jo ravno bral, posebej opredeljuje videonadzor, kdaj se lahko snema javno površino, kaj se lahko počne s posnetki in podobno. Tega v srbski zakonodaji ni, sploh nisem zasledil besede videonadzor, vsaj ne v zakonu o varovanju osebnih podatkov. Sprejema se torej precej splošne uredbe zaščitnih ukrepov. Vendar je v vsakem primeru treba sprejeti ustrezne tehnološke in organizacijske standarde zaščite. Da je jasno določeno, kdo lahko zbira podatke, kdo do njih lahko dostopa, kako, s kakšnim namenom in da vse to počne skladno z zakoni. Policija ima seveda pooblastila za zbiranje podatkov prebivalcev, to je preprosto naloga tega državnega organa, in v zakonih je natančno opisano, ali lahko snema, fotografira, zbira fotografije osebnih dokumentov in tako naprej. V vsakem primeru pa, ne glede na to, ali ste državni organ ali zasebno podjetje, se morate držati zakona, spoštovati osebne podatke. Najpomembneje je zaščititi človeka, torej lastnika osebnih podatkov. To je ultimativni cilj, h kateremu moramo težiti.

Rekli ste, da projekt poteka v več stopnjah. Ali kamere torej že delujejo in kaj se dogaja s posnetki? Ali se prebivalci srbske prestolnice zavedajo, da jih ves čas gledajo in snemajo?

V Beogradu imamo že precej razvito infrastrukturo videonadzora, tako kot v večini velikih evropskih mest. Torej, vsaka banka ali vsaka druga pomembna institucija ima svojo kamero, ki snema vhod v stavbo in podobno. Meščani so se na tak videonadzor že navadili. Mislijo si: ta kamera je tu zagotovo z nekim varnostnim namenom, ne razmišljajo pa o tem, kaj se dogaja za tem. Kdo zbira te podatke, kaj počne z njimi, kako jih hranijo, ali z njimi ravnajo primero, kdaj se brišejo, koliko časa jih lahko hranijo in podobno. Tega še nismo izvedeli. Glede na informacije, ki jih imamo, lahko rečem, da sistem prepoznavanja obraza potrebuje specifično programsko opremo, ki bo to počela, ta programska oprema pa po naših podatkih še ne deluje. To se bo pri tem projektu zgodilo pozneje. Že zdaj pa je zakonodaja problematična – od zbiranja podatkov, njihove hrambe in nadaljnje obdelave.


17.02.2023

Kam naprej? Odgovore lahko mladi dobijo tudi na informativnih dnevih

Informativni dnevi znova potekajo na šolah in fakultetah, tako da lahko kandidati poleg informacij o programih dobijo tudi vtis o prostorih, osebju in vzdušju na izobraževalni ustanovi. Preverili smo, kako potekajo, hkrati pa izpostavili nekaj programov, ki imajo leto za leto omejitev vpisa. Pri izbiri šole ali študija naj mlade v prvi vrsti vodijo lastni interesi in sposobnosti, pa poudarja psihologinja in svetovalna delavka na eni od ljubljanskih gimnazij.


17.02.2023

Albin Kurti: "Francosko-nemškega sporazuma ne moremo spremeniti v švedski bife, s katerega lahko izbereš najljubšo jed."

Danes mineva 15 let od razglasitve neodvisnosti Kosova, ki ga Srbija, pa tudi Rusija, Kitajska in 5 članic Evropske unije ni priznalo. V Prištini so neodvisnost razglasili po devetih letih pod upravo Združenih narodov in po neuspehu mirovnih pogajanj, ki so sledila krvavemu konfliktu v letih 1998 in 1999; tega so končali letalski napadi Nata na takratno Jugoslavijo. V Prištini, kjer danes poteka vrsta prireditev, se je tudi o prihodnosti Kosova in odnosih s Srbijo s kosovskim premierom Albinom Kurtijem pogovarjal naš dopisnik Boštjan Anžin.


17.02.2023

200 let od rojstva pionirja blejskega zdraviliškega turizma

Te dni mineva 200 let od rojstva začetnika naravnega atmosferskega zdravljenja Švicarja iz Wangna Arnolda Riklija, ki je spodbujal zdrav način življenja. Arnold Rikli je že pred 150. leti uporabljal naturopatske metode, ki so vse bolj priljubljene in priznane tudi danes. Ob obletnici si različni deležniki na Bledu prizadevajo zato, da bi Riklijevo dediščino tudi dejavno vključili v ponudbo blejskega turizma.


16.02.2023

RTV prvič po 2015 posluje pozitivno; zaposleni opozarjajo, da se rušenje zavoda kljub temu nadaljuje

Radiotelevizija Slovenija prvič po letu 2015 posluje s pozitivno ničlo, kažeta letno poročilo in zaključni račun, ki ju je včeraj sprejel nadzorni svet RTV. Zavod je lani ustvaril dobiček v višini 96 tisoč evrov. Kljub vzpodbudnim številkam pa se s poročilom v koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS ne strinjajo in opozarjajo, da se rušenje javne RTV nadaljuje. Ustavno sodišče pa danes vnovič odloča o predlogu za začasno zadržanje novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Sindikati ob tem pričakujejo odgovorno odločitev, ki je danes sicer še ni pričakovati.


16.02.2023

»Za ljudi smo junaki, za vas pa bedaki!«

V naše glavno mesto so danes na protestni shod prišli poklicni gasilci iz vse Slovenije. Z baklami in sirenami so želeli opozoriti na nizke plače in dejstvo, da jih oblast hvali in ljudstvo slavi, ko rešujejo življenja in imetje, ko bi želeli dostojno plačo, pa so spregledani. Njihov protest je spremljal Robert Škrjanc.


15.02.2023

Janja Likar - apiterapevtka in čebelarka

Čebelarstvo, čebelji pridelki in apiterapija lahko lepo dopolnjujejo turistično ponudbo na Cerkljanskem. V Cerknem smo se pogovarjali z Janjo Likar, diplomirano inženirko zootehnike, čebelarko, apiterapevtko ter terapevtsko maserko, ki je po spletu družinskih okoliščin prevzela očetov čebelnjak in se začela ukvarjati s čebelarstvom.


15.02.2023

Rokodelsko društvo Drikelc

V rokodelskem društvu Drikelc izdelujejo različne rokodelske izdelke, pri katerih so najpomembnejše ročne spretnosti. Največje število članov predstavljajo lesarji, ki izdelujejo različne uporabne stvari, maske, pa tudi glasbila. Naš sogovornik je bil predsednik rokodelskega društva Marko Obit.


15.02.2023

Ta star, ta smrkav in ta terjast

V terenskem studiu so se nam pridružili trije laufarji v tradicionalnih maskah. Najstarejši, ki je tudi neformalni vodja, je spregovoril in nam zaupal, kaj se dogaja v Cerknem, pa tudi, kaj jih skrbi.


15.02.2023

Kako se reče po cerkljansko

Posvetili smo se narečni govorici materinščine, spontani govorici, ki je nastajala na Cerkljanskem. Matematik dr. Marko Razpet, ki sicer živi v Domžalah, je dolga leta zbiral narečno gradivo krajev svojega otroštva in zapisoval besedišče, ki se počasi topi v splošni pogovorni govorici. Med drugim je napisal pravi slovar cerkljanščine z etimološko razlago besed, ki so prevedene v knjižno slovenščino in tako ohranil izraze, ki jih danes ni več slišati. Dr. Marko Razpet že dolga leta razvija tudi spletišče o zgodovini, ljudeh in posebnostih Cerkljanskega, kjer se lahko naučite tudi marsikaj iz vsebine knjige Kako se reče po cerkljansko.


13.02.2023

"Nepopisni so trenutki sreče, ko iz ruševin rešiš otroka"

Slovenski vodniki reševalnih psov in drugi člani ekip so že prišli iz Turčije, kjer so reševali življenja. Med njimi je tudi Marko Bručan, ki mu je z madžarsko ekipo uspelo rešiti leto in pol starega otroka in njegovo mamo. Obiskal nas je na Prvem in predstavil ter orisal dogajanje na terenu.


13.02.2023

Radio je še vedno eden najbolj zaupanja vrednih medijev

13. februarja leta 1946 je bil ustanovljen radio Združenih narodov. Meritve raziskave ugotavljajo, da je radio kljub častitljivi starosti še vedno eden najbolj poslušanih in zaupanja vrednih medijev. Gre za medij ki globalno gledano lahko doseže 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. geslo letošnjega svetovnega dne, ki ga obeležujemo danes se glasi Radio in mir. Način podajanja vsebine po radiu lahko v posameznih okoliščinah poveča ali zmanjša napetosti. Radio seveda lahko podžge konflikt, vendar pa si bo profesionalni radio v praksi prizadeval za pomiritev konflikta ali napetosti in tako preprečil njuno povečanje ali prispeval k pomiritvi in začetkom mirovnih pogajanj. Verodostojni programi in neodvisno poročanje so po prepričanju Unesca zato temelj za vzdržno demokracijo in dobro vladanje. Več v pogovoru s prof. dr. Igorjem Vobičem iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani.


12.02.2023

Posebna strast zbiranja vinskih etiket

Ljudje smo različni. Veselijo nas različne stvari, imamo svoje navade, razvade in smo zelo pogosto tudi zbiralci različnih predmetov, ki nas razveseljujejo. Zdravka Abram ima prav posebno zbirateljsko žilico, ki ni običajna. V skoraj petih fasciklih je zbrala več kot 1000 etiket vin, ki jih je okusila ob različnih priložnostih. Ob vsaki etiketi, ki jo spretno spravi z vinske steklenice, zapiše, kdaj in ob kateri priložnosti je bila steklenica odprta, pa tudi kakšne druge posebnosti dogodka.


11.02.2023

Pr'Andrejco v Stari Fužini v Bohinju meljejo moko klasično

V Stari Fužini v Bohinju Pr'Andrejco že od leta 1889 deluje mlin na vodna mlinska kolesa, ki je še edini tovrstni delujoči mlin na Zgornjem Gorenjskem. Toni Zupanc je že četrta generacija mlinarjev, ki melje moko klasično. Z ženo Majo ohranjata tradicijo mlinarstva in žagarstva, ki je vse bolj zanimiva za obiskovalce in njune goste, saj sta v hiši starega mlina uredila tudi apartmaje. V prihodnje bi rada mlin in žago venecijanko postavila na ogled ter uredila muzej, ki bi dopolnil tudi turistično ponudbo kraja.


10.02.2023

Samo raznolike skupine lahko ustvarjajo res kvalitetno znanost

11. februar mednarodni dan žensk in deklic v znanosti. Zato začnimo z znanstvenim pristopom, z znanstvenimi raziskavami. Številne namreč nazorno kažejo, da so mešane in raznolike ekipe bolj kreativne in bolj uspešne pri svojem delu, kot pa skupine, ki imajo bolj homogeno sestavo. To se potrjuje v podjetjih, v delovanju najrazličnejših organizacij, pa tudi v znanstvenih skupinah ne glede na področje. A glede na realno prakso bi lahko sklepali, da teh raziskav niso brali tisti, ki odločajo, kako in po kakšnih merilih se lahko pri nas gradi znanstveno kariero. Poti naprej so za ženske še vedno zahtevnejše, kar pa na koncu škodi vsem.


10.02.2023

Oglaševanje prek družbenih omrežij ni sporno, a to postane, ko je prikrito

S prihodom družbenih omrežij so se spremenile navade oglaševanja. Nova vrsta občinstva, ki sledi in zaupa določenemu vplivnežu, lažje verjame, da je nek izdelek dober. To je seveda v interesu oglaševalcem, ki tako lažje zajamejo ciljno publiko. Prav s tem pa pogosto prihaja do prikritega oglaševanja, ki ga skuša rešiti nov zakon o varstvu potrošnikov.


09.02.2023

Ustvarjalnice v Mojstrani: od planinskega čevlja do olimpijske bakle

Med najboljšimi izhodišči za obisk alpskih vršacev je tudi Mojstrana, stisnjena ob sotočju Save Dolinke in Triglavske Bistrice. Prav v tem kraju z veliko gorniško tradicijo je dom našel Slovenski planinski muzej, ki tudi s programi za otroke skrbi za ohranjanje slovenske planinske dediščine. V času zimskih počitnic je muzej za otroke pripravil ustvarjalnice in na eni od teh so otroci izdelali tudi pravi planinski čevelj.


08.02.2023

Pogovor z ministrico za kulturo Asto Vrečko

Ob prevzemu ministrskega položaja je Asta Vrečko ocenila, da je bilo področje kulture sistematično zanemarjano. Po osmih mesecih ministrovanja upa, da je zdaj vsaj malo lažje delovati na kulturnem področju. Njeno ekipo čakajo številni pomembni projekti, med drugim pogajanja o plačah v javnem sektorju na področju kulture, reforma položaja samozaposlenih v kulturi in posodobitev medijske zakonodaje. Pri snovanju novega nacionalnega programa za kulturo skušajo iskati široko soglasje in vključiti tudi občinstvo, zato so začeli regijske obiske in javne razprave. Ministrica izpostavlja prepričanje, da morajo javne zavode voditi najsposobnejši strokovnjaki, zavrača izbiro na podlagi lojalnosti politiki. Zagrizli so tudi v pereč problem nasilja in spolnega nasilja na področju kulture. Največ prahu je v zadnjem času dvignila odločitev o združitvi Muzeja novejše zgodovine in Muzeja osamosvojitve. Tudi o tem se je Miha Žorž z ministrico Asto Vrečko pogovarjal še preden je propadel poskus vložitve interpelacije.


08.02.2023

Praznični kulturni utrip v prestolnici

Na Prešernov dan kulturne ustanove že tradicionalno pripravijo pester program in brezplačno odprejo svoja vrata. Nekaj utrinkov iz Ljubljane je ujela Iza Pevec.


08.02.2023

Ljubljanske gostilne v Prešernovem času

V Prešernovem času je bilo v mestu veliko gostiln, pesnik pa je rad obiskoval zdaj eno, zdaj drugo, saj je v vsaki našel nekaj za svojo radovedno nrav. Resno poezijo je pisal doma, v krčmah pa se je sprostil, saj so ob vinu “cvetele kosmate šale in kvante”, tako piše literarni zgodovinar profesor doktor Miran Hladnik. Zbirnik ljubljanskih gostiln, ki jih je najraje obiskoval poet France Prešeren, in zgodbe, ki so se pletle v teh gostilnah, pa je zbral etnolog, dr. Janez Bogataj.


08.02.2023

"Mi ne hranimo v oblaku" - 70 Gorenjskega muzeja

Pomembno vlogo pri ohranjanju spomina in dediščine našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna ima tudi Prešernov muzej. V Prešernovi hiši, ki jo na leto obišče največ obiskovalcev, je na ogled razstava Začetki Gorenjskega muzeja in predstavljanje Prešernovih nagrajencev. Gorenjski muzej je lani obiskalo več kot 123500 obiskovalcev. Pod njegovo okrilje sodijo tudi muzej Tomaža Godca, Oplenova hiša in Planšarski muzej v Bohinju. Z razstavo Mi ne hranimo v oblaku – 70 let Gorenjskega muzeja, ki so jo postavili na ogled ob letošnjem kulturnem prazniku, pa Gorenjski muzej začenja praznično leto.


Stran 42 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov