Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi vendar vztrajno tudi pri vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Skrivnosten projekt "Varno mesto" potencialno nevaren za vse prebivalce
Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi, vendar vztrajno tudi pri nas vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov.
Internet stvari, povezane avtonomne naprave, govorni asistenti, biometrija – z umetno inteligenco in strojnim učenjem se odpirajo vrata v nov svet. Tako kot vedno pa tehnološke novosti s seboj prinesejo tudi nove oblike zlorab tehnologije. Kako jih preprečiti, da zavarujemo posameznika, družbo in demokracijo? Ali je tehnologija nevtralna in je problematična samo, če zaide v napačne roke, ali pa so določene tehnologije problematične same po sebi?
To je vprašanje, ki si ga ves čas postavljamo. Sam ne verjamem, da je tehnologija nevtralna, ampak služi interesom tistega, ki jo je ustvaril. Nisem prepričan, da nam neka tehnologija, na primer prepoznava obraza, ki izrazito vsiljivo in invazivno posega v zasebnost, življenje res samo izboljša ali samo olajša. Lahko nam odvzame veliko in nas pripelje v nekatere zelo neprijetne in kompleksne položaje, tudi v naših vsakdanjih življenjih, kot lahko vidimo, da se že dogaja na Kitajskem.
Huawei v Beogradu namešča nadzorne kamere. Ali te že delujejo in koliko jih je pravzaprav?
Veliko je še neznanega. Informacije po večini dobimo od predstavnika za zunanjo trgovino, od ministra in direktorja policije. Posledično nam za zdaj še ni uspelo določiti točnega števila kamer – ali gre za tisoč ali dva tisoč. Slišali smo namreč nekaj nasprotujočih si izjav. Kolikor nam je uspelo razbrati iz dokumentacije, sistem avtomatskega prepoznavanja obrazov še ne deluje. Zdaj smo v obdobju, ko samo nameščajo nove kamere, projekt pa poteka v več stopnjah.
Kitajska podjetja so s svojimi naložbami že dolgo prisotna v Srbiji. Kako pa se je začelo sodelovanje med državama na področju nadzornih tehnologij v Beogradu?
Na spletni strani podjetja Huawei so objavili študijo primera, ki je, potem ko smo o njej pisali pri fundaciji share, zelo zanimivo izginila s spletne strani. Skratka, študija razlaga, kako so organi Ljudske republike Kitajske in Republike Srbije začeli sodelovati. Navedli so primer prometne nesreče s smrtnim izidom, ko je povzročitelj nesreče pobegnil na Kitajsko. Ob pomoči fotografije, ki jo je ministrstvo za notranje zadeve poslalo kitajskim državnim organom, so tega povzročitelja hitro našli. In to je bilo seveda priporočilo za nakup, morebitno namestitev in uporabo takega sistema v Srbiji. Kitajska in Srbija sta sicer podpisali več dvostranskih sporazumov o sodelovanju, med projekti je tudi projekt “Varno mesto« oziroma »Varna družba«, o katerem govori prej omenjena študija primera na spletni strani podjetja Huawei. Nam je zapis na spletni strani pravočasno uspelo arhivirati, tako vsakdo še vedno lahko prebere, kaj točno tam piše, kakšne so možnosti uporabe teh kamer, pa tudi kakšne so bile izkušnje do takrat.
O biometriji in njeni vse bolj pogosti uporabi slišimo veliko, predvsem je problem v tem, da dela napake.
Tako je. Poleg tega, da so zmotljive in delajo napake (kot pri vsaki tehnologiji, nič ni popolno), še večji problem predstavlja ta tehnologija za meščane, ki ne delajo zločinov in ne delajo ničesar narobe, temveč se samo gibljejo po mestu, v katerem živijo. Ves čas jih namreč snemajo, nadzirajo. Seveda slišimo zagotovila, da se tehnologije ne bo zlorabljalo in da obstajajo varnostni sistemi in tako naprej. Ampak pred časom je v aferi z nadzornimi kamerami na splet pricurljalo nekaj posnetkov s teh kamer. Med njimi je bil tudi ekspliciten posnetek, ki je nastal v bližini velike športne dvorane v Beogradu. Ta je potem končal na pornografskih spletnih straneh. O ljudeh na posnetku smo izvedeli vse, kdo so in kaj počnejo. Ampak tega je že davno, bilo je leta 2011. Predstavljajte si, kaj zmore današnja tehnologija in kakšen napredek nas še čaka v prihodnosti, kaj bomo lahko dosegli čez dve, tri, štiri ali pet let. Če torej združite zbiranje velike količine podatkov s takim vsiljivim sistemom, kot je prepoznava obraza, ima to lahko daljnosežne posledice in vpliva na svoboščine, kot so pravica do zbiranja, do javnih zborovanj, svobode izražanja in podobno.
V Sloveniji in Evropski uniji je varovanje zasebnosti in osebnih podatkov strogo določeno v zakonodaji. Biometrija in njena uporaba v Slovenij še posebej. Kakšna pa je zakonodaja v Srbiji?
Zagotovo se morajo spoštovati zakoni, ki ščitijo osebne podatke. V Srbiji smo lani sprejeli nov zakon, ki je začel veljati letos avgusta. Oblikovali so ga po modelu GDPR, evropske splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov. Zakon pomeni novo podlago, uskladitev s standardi, ki jih na neki način tudi uresničuje, ni pa popoln, ima luknje in ni popolnoma usklajen z GDPR. Slovenska zakonodaja, ki sem jo ravno bral, posebej opredeljuje videonadzor, kdaj se lahko snema javno površino, kaj se lahko počne s posnetki in podobno. Tega v srbski zakonodaji ni, sploh nisem zasledil besede videonadzor, vsaj ne v zakonu o varovanju osebnih podatkov. Sprejema se torej precej splošne uredbe zaščitnih ukrepov. Vendar je v vsakem primeru treba sprejeti ustrezne tehnološke in organizacijske standarde zaščite. Da je jasno določeno, kdo lahko zbira podatke, kdo do njih lahko dostopa, kako, s kakšnim namenom in da vse to počne skladno z zakoni. Policija ima seveda pooblastila za zbiranje podatkov prebivalcev, to je preprosto naloga tega državnega organa, in v zakonih je natančno opisano, ali lahko snema, fotografira, zbira fotografije osebnih dokumentov in tako naprej. V vsakem primeru pa, ne glede na to, ali ste državni organ ali zasebno podjetje, se morate držati zakona, spoštovati osebne podatke. Najpomembneje je zaščititi človeka, torej lastnika osebnih podatkov. To je ultimativni cilj, h kateremu moramo težiti.
Rekli ste, da projekt poteka v več stopnjah. Ali kamere torej že delujejo in kaj se dogaja s posnetki? Ali se prebivalci srbske prestolnice zavedajo, da jih ves čas gledajo in snemajo?
V Beogradu imamo že precej razvito infrastrukturo videonadzora, tako kot v večini velikih evropskih mest. Torej, vsaka banka ali vsaka druga pomembna institucija ima svojo kamero, ki snema vhod v stavbo in podobno. Meščani so se na tak videonadzor že navadili. Mislijo si: ta kamera je tu zagotovo z nekim varnostnim namenom, ne razmišljajo pa o tem, kaj se dogaja za tem. Kdo zbira te podatke, kaj počne z njimi, kako jih hranijo, ali z njimi ravnajo primero, kdaj se brišejo, koliko časa jih lahko hranijo in podobno. Tega še nismo izvedeli. Glede na informacije, ki jih imamo, lahko rečem, da sistem prepoznavanja obraza potrebuje specifično programsko opremo, ki bo to počela, ta programska oprema pa po naših podatkih še ne deluje. To se bo pri tem projektu zgodilo pozneje. Že zdaj pa je zakonodaja problematična – od zbiranja podatkov, njihove hrambe in nadaljnje obdelave.
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi vendar vztrajno tudi pri vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Skrivnosten projekt "Varno mesto" potencialno nevaren za vse prebivalce
Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi, vendar vztrajno tudi pri nas vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov.
Internet stvari, povezane avtonomne naprave, govorni asistenti, biometrija – z umetno inteligenco in strojnim učenjem se odpirajo vrata v nov svet. Tako kot vedno pa tehnološke novosti s seboj prinesejo tudi nove oblike zlorab tehnologije. Kako jih preprečiti, da zavarujemo posameznika, družbo in demokracijo? Ali je tehnologija nevtralna in je problematična samo, če zaide v napačne roke, ali pa so določene tehnologije problematične same po sebi?
To je vprašanje, ki si ga ves čas postavljamo. Sam ne verjamem, da je tehnologija nevtralna, ampak služi interesom tistega, ki jo je ustvaril. Nisem prepričan, da nam neka tehnologija, na primer prepoznava obraza, ki izrazito vsiljivo in invazivno posega v zasebnost, življenje res samo izboljša ali samo olajša. Lahko nam odvzame veliko in nas pripelje v nekatere zelo neprijetne in kompleksne položaje, tudi v naših vsakdanjih življenjih, kot lahko vidimo, da se že dogaja na Kitajskem.
Huawei v Beogradu namešča nadzorne kamere. Ali te že delujejo in koliko jih je pravzaprav?
Veliko je še neznanega. Informacije po večini dobimo od predstavnika za zunanjo trgovino, od ministra in direktorja policije. Posledično nam za zdaj še ni uspelo določiti točnega števila kamer – ali gre za tisoč ali dva tisoč. Slišali smo namreč nekaj nasprotujočih si izjav. Kolikor nam je uspelo razbrati iz dokumentacije, sistem avtomatskega prepoznavanja obrazov še ne deluje. Zdaj smo v obdobju, ko samo nameščajo nove kamere, projekt pa poteka v več stopnjah.
Kitajska podjetja so s svojimi naložbami že dolgo prisotna v Srbiji. Kako pa se je začelo sodelovanje med državama na področju nadzornih tehnologij v Beogradu?
Na spletni strani podjetja Huawei so objavili študijo primera, ki je, potem ko smo o njej pisali pri fundaciji share, zelo zanimivo izginila s spletne strani. Skratka, študija razlaga, kako so organi Ljudske republike Kitajske in Republike Srbije začeli sodelovati. Navedli so primer prometne nesreče s smrtnim izidom, ko je povzročitelj nesreče pobegnil na Kitajsko. Ob pomoči fotografije, ki jo je ministrstvo za notranje zadeve poslalo kitajskim državnim organom, so tega povzročitelja hitro našli. In to je bilo seveda priporočilo za nakup, morebitno namestitev in uporabo takega sistema v Srbiji. Kitajska in Srbija sta sicer podpisali več dvostranskih sporazumov o sodelovanju, med projekti je tudi projekt “Varno mesto« oziroma »Varna družba«, o katerem govori prej omenjena študija primera na spletni strani podjetja Huawei. Nam je zapis na spletni strani pravočasno uspelo arhivirati, tako vsakdo še vedno lahko prebere, kaj točno tam piše, kakšne so možnosti uporabe teh kamer, pa tudi kakšne so bile izkušnje do takrat.
O biometriji in njeni vse bolj pogosti uporabi slišimo veliko, predvsem je problem v tem, da dela napake.
Tako je. Poleg tega, da so zmotljive in delajo napake (kot pri vsaki tehnologiji, nič ni popolno), še večji problem predstavlja ta tehnologija za meščane, ki ne delajo zločinov in ne delajo ničesar narobe, temveč se samo gibljejo po mestu, v katerem živijo. Ves čas jih namreč snemajo, nadzirajo. Seveda slišimo zagotovila, da se tehnologije ne bo zlorabljalo in da obstajajo varnostni sistemi in tako naprej. Ampak pred časom je v aferi z nadzornimi kamerami na splet pricurljalo nekaj posnetkov s teh kamer. Med njimi je bil tudi ekspliciten posnetek, ki je nastal v bližini velike športne dvorane v Beogradu. Ta je potem končal na pornografskih spletnih straneh. O ljudeh na posnetku smo izvedeli vse, kdo so in kaj počnejo. Ampak tega je že davno, bilo je leta 2011. Predstavljajte si, kaj zmore današnja tehnologija in kakšen napredek nas še čaka v prihodnosti, kaj bomo lahko dosegli čez dve, tri, štiri ali pet let. Če torej združite zbiranje velike količine podatkov s takim vsiljivim sistemom, kot je prepoznava obraza, ima to lahko daljnosežne posledice in vpliva na svoboščine, kot so pravica do zbiranja, do javnih zborovanj, svobode izražanja in podobno.
V Sloveniji in Evropski uniji je varovanje zasebnosti in osebnih podatkov strogo določeno v zakonodaji. Biometrija in njena uporaba v Slovenij še posebej. Kakšna pa je zakonodaja v Srbiji?
Zagotovo se morajo spoštovati zakoni, ki ščitijo osebne podatke. V Srbiji smo lani sprejeli nov zakon, ki je začel veljati letos avgusta. Oblikovali so ga po modelu GDPR, evropske splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov. Zakon pomeni novo podlago, uskladitev s standardi, ki jih na neki način tudi uresničuje, ni pa popoln, ima luknje in ni popolnoma usklajen z GDPR. Slovenska zakonodaja, ki sem jo ravno bral, posebej opredeljuje videonadzor, kdaj se lahko snema javno površino, kaj se lahko počne s posnetki in podobno. Tega v srbski zakonodaji ni, sploh nisem zasledil besede videonadzor, vsaj ne v zakonu o varovanju osebnih podatkov. Sprejema se torej precej splošne uredbe zaščitnih ukrepov. Vendar je v vsakem primeru treba sprejeti ustrezne tehnološke in organizacijske standarde zaščite. Da je jasno določeno, kdo lahko zbira podatke, kdo do njih lahko dostopa, kako, s kakšnim namenom in da vse to počne skladno z zakoni. Policija ima seveda pooblastila za zbiranje podatkov prebivalcev, to je preprosto naloga tega državnega organa, in v zakonih je natančno opisano, ali lahko snema, fotografira, zbira fotografije osebnih dokumentov in tako naprej. V vsakem primeru pa, ne glede na to, ali ste državni organ ali zasebno podjetje, se morate držati zakona, spoštovati osebne podatke. Najpomembneje je zaščititi človeka, torej lastnika osebnih podatkov. To je ultimativni cilj, h kateremu moramo težiti.
Rekli ste, da projekt poteka v več stopnjah. Ali kamere torej že delujejo in kaj se dogaja s posnetki? Ali se prebivalci srbske prestolnice zavedajo, da jih ves čas gledajo in snemajo?
V Beogradu imamo že precej razvito infrastrukturo videonadzora, tako kot v večini velikih evropskih mest. Torej, vsaka banka ali vsaka druga pomembna institucija ima svojo kamero, ki snema vhod v stavbo in podobno. Meščani so se na tak videonadzor že navadili. Mislijo si: ta kamera je tu zagotovo z nekim varnostnim namenom, ne razmišljajo pa o tem, kaj se dogaja za tem. Kdo zbira te podatke, kaj počne z njimi, kako jih hranijo, ali z njimi ravnajo primero, kdaj se brišejo, koliko časa jih lahko hranijo in podobno. Tega še nismo izvedeli. Glede na informacije, ki jih imamo, lahko rečem, da sistem prepoznavanja obraza potrebuje specifično programsko opremo, ki bo to počela, ta programska oprema pa po naših podatkih še ne deluje. To se bo pri tem projektu zgodilo pozneje. Že zdaj pa je zakonodaja problematična – od zbiranja podatkov, njihove hrambe in nadaljnje obdelave.
Ste se med obiskom laboratorija, kirurške ambulante ali sodobne lekarne kdaj vprašali, kakšna podjetja opremljajo te prostore? Gre za podjetja, ki izpolnjujejo najvišja merila glede čistoče, oprema in pohištvo pa morata naročniku zagotavljati funkcionalnost, varnost ter servis in dobavo rezervnih delov v čim krajšem času. Eno od takšnih podjetij je tudi ljutomerški Cleangrad, ki si je s svojimi inovacijami in tehnološkimi rešitvami pridobil velik ugled pri največjih svetovnih farmacevtskih podjetjih kot so Pfizer, GlaxoSmithKline, Janssen, Boehringer Ingelheim in Sandoz. Direktor Cleangrada Jernej Zupančič si je vzel čas in prišel v naš terenski studio, z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.
V Ljutomeru so nastali tudi prvi metri slovenskega filma. Leta 1905 jih je posnel Karol Grossmann, sto let pozneje pa so na pobudo Filmske prakse PLAN 9 in Prleške razvojne agencije s pomočjo evropskih strukturnih skladov pripravili 1.mednarodni filmski festival pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Letos nas tako junija čaka 19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se je že po petih letih vpisal v eminentno mednarodno zvezo filmskih festivalov (Melies International Festivals Federation). Več o pionirju slovenskega filma in samem festivalu pa v pogovoru z organizacijskim vodjo Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina Petrom Beznecem.
V Ljutomeru, kjer je danes naš mobilni studio Prvega programa, je prvič zaživela ideja o zedinjeni Sloveniji, na prvem slovenskem taboru so zahtevali slovenski jezik v šolah in uradih, tam pa je tudi najstarejši herbarij na Slovenskem. Več v pogovoru s Tomažem Markovičem iz ljutomerskega muzeja.
11 mesecev od agresije Rusije nad Ukrajino se razmere ne izboljšujejo, prej nasprotno. Okoli 5 milijonov Ukrajincev je razseljenih, po nekaterih virih celo 1/3 celotnega naroda. 5 milijonov otrok je ostalo brez šole, spopadi pa se nikakor ne končajo. Dogajanje v Ukrajini komentira zunanjepolitični komentator Miha Lampreht.
Nova zakonodaja predvideva strožje kazni za vse tiste, ki zanemarjajo domače živali in hišne ljubljence ali jih celo izpostavljajo škodljivemu ravnanju. Kakšna pa je vsakdanja skrb živali v Sloveniji? Skrbimo Slovenke in Slovenci za živali lepo ali pa imamo ponekod do njih mačehovski odnos? Se skrb za živali v mestu zelo razlikuje od tiste na vasi? Odgovarjajo naše poslušalke in poslušalci.
Kot eno najlepših prizorišč v koledarju mednarodne zveze za zimsko plavanje je Bled, potem ko so organizacijo 13. svetovnega prvenstva odvzeli ruskemu Petrozavodsku, v teh dneh ponovno središče najboljših zimskih plavalcev sveta. Za Bled je to že drugo svetovno prvenstvo v treh letih. Sem se zimski plavalci sicer vračajo tudi na pokalne tekme, kjer so zato, ker so to izjemno dobri gostje, vselej sprejeti z odprtimi rokami.
V zadnjih dneh se veliko govori o tem, da ameriško pravosodno ministrstvo preučuje zaupne dokumente, ki so jih našli v nekdanji zasebni pisarni predsednika Joeja Bidna. Gre za zaupne dokumente, vsebina uradno ni znana. Zakaj toliko razprave in pozornosti okoli tega? Gre morda za rušenje položaja samega predsednika s strani republikancev? Nenavadno je bilo tudi dogajanje v predstavniškem domu kongresa, kjer so v 15. krogu glasovanja le uspeli tesno izvoliti republikanca Kevina McCarthyja na položaj predsednika. Takšnega zapleta v ZDA ni bilo več kot 160 let. Politični maraton je podrobno spremljal tudi dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar. Slednji med drugim poudarja, da so ZDA v ukrajinsko vojsko investirale veliko denarja. Če bi bil v času začetka invazije na Ukrajino predsednik ZDA še vedno Trump, bi bilo zaradi simpatij z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom marsikaj drugače, a vseeno ne dobro, pravi Stopar.
Že leto dni se otroci, vključeni v program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program, ki delujeta v sklopu Osnovne šole Miroslava Vilharja v Postojni, navdušeno udeležujejo terapevtskega jahanja na Gradu Prestranek. Na žalost pa bo lepega kmalu konec, saj se program izteka.
V Ljubljani poteka 14. Informtiva, vseslovenski sejem izobraževanja in poklicev. Mladim mesec dni pred informativnimi dnevi ponuja pregled izobraževalnih programov v Sloveniji in tujini, ter jim lahko, če še niso odločeni, kako nadaljevati svojo izobraževalno pot, pomaga pri tej pomembni odločitvi. Hans Pogelschek, ravnatelj dvojezične trgovske akademije iz Celovca, ki jo obiskuje skoraj polovica dijakov iz Slovenije, pa nam je v telefonskem pogovoru zaupal, da imajo letos vpisanih 215 dijakinj in dijakov, glede na zanimanje si tudi prihodnje leto obetajo podobno število.
Organizacija Focus, društvo za sonaraven razvoj, ki se ukvarja predvsem z okoljskimi vprašanji, praznuje 20 let delovanja. V tem času so posledice podnebnih sprememb postale vse bolj očitne, razvila pa so se tudi okoljska gibanja. Ta danes med področja svojega delovanja vse bolj uvrščajo družbena vprašanja, kot je na primer energetska revščina, kar je tudi eden izmed poudarkov Focusa. Ob 20. obletnici delovanja društva smo se pogovarjali z njegovo predsednico Živo Kavko Gobbo.
Velika hiša z vrtom, garaža z nadstreškom, pogled na zeleno okolico, mir in tišina. Sanje marsikaterega Slovenca in Slovenke. Dejstvo je, da kar polovica slovenskega prebivalstva živi na podeželju. Številni mladi se zaradi visokih cen nepremičnin v mestih, v ruralno okolje vračajo, mnogi se na podeželje selijo v želji po večji povezanosti z naravo in po domnevno bolj kvalitetnem bivanju. Kaj vse poleg večjega stika z naravo, miru in sobivanja v manjših lokalnih skupnostih pa še prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? Nenazadnje kako ženske same ocenjujejo svoj položaj? Odgovore na vsa ta vprašanja prinašajo izsledki nedavne nacionalne raziskave Enakosti spolov na podeželju. Več Aktualni temi, novinarka in voditeljica Tita Mayer.
V ponedeljek je krška nuklearka dobila dolgo pričakovano soglasje za podaljšanje obratovanja za dvajset let, torej do leta 2043. Elektrarna v slovensko elektroomrežje prispeva približno petino električne energije, druga polovica gre na Hrvaško. Ker bomo čez desetletje, lahko pa tudi že prej, prenehali kuriti premog v Termoelektrarni Šoštanj, bo treba manjkajoči del proizvodnje nekako nadomestiti. Že vsaj desetletje pri nas obstajajo načrti za drugi blok nuklearke, a za zdaj še zmeraj ni povsem jasno, ali ga bomo gradili ali ne. O tem naj bi namreč prebivalci odločali na referendumu. Kakšni so načrti aktualne vlade in kdaj lahko pričakujemo referendum?
Vprašanje je za marsikoga težko, čustveno, neprijetno, ali celo izzivalno.
V zadnjih dneh smo pogosto priča novicam, ki opisujejo različne primere medvrstniškega nasilja med mladimi. Zakaj prihaja do tega? So mediji le bolj osredotočeni na to področje ali lahko govorimo o čem drugem? Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo opaža spremembe pri vedenju mladih.
Svetovni gospodarski forum se sestaja te dni, v Davosu, kjer pričakujejo 2700 osebno vabljenih gostov. Med njimi so tradicionalno politični voditelji, direktorji največjih podjetij, vlagatelji, predstavniki civilne družbe, novinarji in druge znane osebnosti. Razpravljali bodo predvsem o prehranski in energetski krizi – to z dvigom cen energentov že nekaj časa občutimo v svojih denarnicah – kot bomo videli, pa elitni udeleženci nič kaj ne varčujejo z energenti. To so opazili tudi pri organizaciji Greenpeace in izmerili nekaj njihovih največjih prekrškov, s katerimi po nepotrebnem negativno vplivajo na podnebne spremembe.
Danes je potekala predstavitev rezultatov analize ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom »Institucionalne, zakonodajne in ozaveščevalne rešitve ter aktivnosti pri naslavljanju spolnega nadlegovanja in drugih oblik spolnega nasilja v visokošolskih in raziskovalnih organizacijah v Sloveniji«. Predstavitev je spremljala novinarka Tita Mayer.
Pri nas geotermalna energija zagotavlja samo 0,6 odstotka celotne primarne energije, čeprav imamo 31 mest, kjer uporabljajo vročo vodo. Gre bolj ali manj za individualno ogrevanje prostorov, zlasti v zdraviliščih in toplicah, zelo pa nam primanjkuje industrijska raba, kot so rastlinjaki in sistemi daljinskega ogrevanja. Temu med drugimi botrujejo tudi zakonske omejitve in pa dejstvo, da je geotermalna energija v pristojnosti več različnih ministrstev. Da bi se razmere in pogoji za izkoriščanje vroče vode izboljšali, si zlasti v Pomurju, kjer je geotermalni potencial največji, prizadevajo že leta, lani pa so pri Pomurski gospodarski zbornici ustanovili še Odbor za geotermijo, ki ga vodi direktor podjetja Ocean Orchids iz Dobrovnika Roman Ferenčak.
Dan slovenskega vojaškega letalstva je Slovenska vojska zaznamovala s slovesnim postrojem pripadnikov in pripadnic 15. polka vojaškega letalstva,v spomin na prvi polet pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič na današnji dan, 12. januarja 1919, poletela na izvidniški polet na Koroško. V Cerkljah ob Krki so danes na ogled postavili letala in helikopterje ter novo letališko opremo, novinarjem pa predstavili tudi obsežen projekt posodobitve letališča, ki ga sofinancira Zveza Nato. Vtise je strnila dopisnica Suzana Vahtarić, Rok Valenčič pa se je z Robertom Škrjancem pogovarjal o stanju slovenskega vojaškega letalstva.
Splošno pregrevanje ozračja v zdravstvu, rojeva tudi osebne spopade in obtoževanja. Takšnega smo spremljali med ministrom za zdravje in ljubljanskim županom, ki sta ga nato zgladila. Drugega pa je sprožil minister prejšnji teden, ko je najglasnejšemu v civilnem gibanju Glas ljudstva, Dušanu Kebru, očital 20 tisoč evrov zaslužka za izdelek, ki da ga ni bilo, nato so včeraj še Mladi zdravniki na dan prinesli Kebrove zaslužke iz časa, ko je prirejal zasebne izobraževalne tečaje in mu očitali dvoživkarstvo, proti čemur zdaj glasno sam protestira. Dušana Kebra smo povabili da obtožbe komentira.
Inženirka leta je sinoči postala Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva iz Vrhnike, zaposlena kot letalska mehaničarka pri podjetju Adria tehnika. Odločitev, da bo letalska mehaničarka, je sprejela že pri 11 letih in njena izobraževalna pot je ves čas tekla naravnost k temu poklicu. Z Rosano Kolar se je pogovarjala Cirila Štuber.
Neveljaven email naslov