Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Potrošniki se porabe energije pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja.
Pozivi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov so vse glasnejši. Če politika še ni sprejela jasnih zavez ali odločnih ukrepov, pa to počnejo nekatera podjetja. Microsoft je predstavil svoje cilje v boju proti podnebnim spremembam. Podjetje se je zavezalo, da bo do leta 2030 postalo ogljično negativno. Kaj to pomeni, pojasnjuje Jaka Kranjc, Ekologi brez meja:
“To pomeni, da bodo vlagali v take ukrepe, ki ne bodo samo odpustki za vse izpuste, ki jih proizvajajo, ampak bdo dejansko prispevali k temu, da bo neto učinek negativen.”
10 let se zdi kratko obdobje. Microsoft prav tako načrtuje, da bo do leta 2050 iz okolja odstranil ves ogljikov dioksid, ki ga je neposredno ali prek porabe električne energije izpustil v okolje vse od ustanovitve leta 1975. Bo Microsoft lahko uresničil svoje obljube?
“Verjamem da lahko. Navsezadnje so IT podjetje, verjamem, da imajo imajo vse številke, vse kar potrebujejo in vso moč, da dosežejo tak preskok.”
Potrošniki se te rabe energiji pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo. Vidimo le svoje naprave, ki jim moramo polniti baterije. To, da za pošiljanje, objavljanje in brskanje tudi porabljamo energijo, nam je težko predstavljivo. O tem, kakšen ogljični odtis ima naša raba tehnologij, bi morali govoriti več, se strinja Jaka Kranjc.
Kot so poudarili pri Microsoftu, bo uresničevanje vsega omenjenega zahtevalo ambiciozne pristope, novo tehnologijo, ki danes še ne obstaja, in inovativno javno politiko. Sicer pa se podjetja že nekaj časa z vsako novo tehnologijo, ki manj obremenjuje okolje kot starejša, rada pohvalijo. Tako je tudi v primeru 5G omrežja. Robert Strayer je namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za kibernetske in mednarodne komunikacije in informacijsko politiko, ki je med drugim pristojen za področje tehnologije 5G. Včeraj se je mudil v Sloveniji in predstavnikom vlade ter podjetij predstavil ameriške interese v zvezi s 5G tehnologijo, odgovoril pa je tudi na naša vprašanja o vplivih na okolje. Poleg oddajnikov, ki bodo porabili manj, nas je zanimalo, kakšna obremenitev za okolje bo podatkovna infrastruktura.
“Splošni trend v informacijski tehnologiji je, da zna kljub vse večji količini podatkov, te shraniti bolj učinkovito – v oblaku. Lažje in učinkovitejše je hraniti podatke v oblaku kot pa na posameznih strežnikih na veliko različnih lokacijah. Ideja je torej skupna arhitektura sistema energetske učinkovitosti, varnosti in učinkovite obdelave podatkov. To je eden od razlogov, zakaj imamo ločena diplomatska prizadevanja za prepričevanje držav, naj podatkov ne hranijo in obdelujejo v lokalnem okolju. Pretoka podatkov ne smemo umetno omejevati, želimo prost pretok podatkov čez meje nacionalnih držav. Podjetja, ki ponujajo globalne storitve, razmišljajo o tem, kako najbolj učinkovito shranjevati in obdelovati podatke in kam po svetu umeščati svoje centre. Umetno prekinjati prost pretok podatkov bi bilo dražje in manj učinkovito.”
Povejmo še, da je na naše novinarsko vprašanje, ali Sloveniji odsvetuje izbiro kitajskega tehnološkega velikana Huawei, odgovoril, da ZDA nikakor ne želijo nikogar odvrniti od svobodne izbire ponudnikov. Vsem pa priporočajo, naj bodo pazljivi glede izvora oziroma ozadja podjetij. Kot je ob tem poudaril, bi bilo škoda, da bi ameriško sodelovanje s članicami Nata okrnilo omejeno deljenje informacij, ki bi ga morali uvesti, ker bi določena članica uporabljala tehnologijo nezanesljivega ponudnika.
Kitajska telekomunikacijska tehnologija je pod plazom kritik Trumpove administracije, pri čemer je glavna tarča obtožb Huawei, sicer eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za podporo 5G, ki naj bi omogočal kitajski vladi dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu. Pri Huaweiju obtožbe že ves čas odločno zanikajo, sodelovanja s tem podjetjem pa denimo ni izključila Nemčija.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Potrošniki se porabe energije pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja.
Pozivi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov so vse glasnejši. Če politika še ni sprejela jasnih zavez ali odločnih ukrepov, pa to počnejo nekatera podjetja. Microsoft je predstavil svoje cilje v boju proti podnebnim spremembam. Podjetje se je zavezalo, da bo do leta 2030 postalo ogljično negativno. Kaj to pomeni, pojasnjuje Jaka Kranjc, Ekologi brez meja:
“To pomeni, da bodo vlagali v take ukrepe, ki ne bodo samo odpustki za vse izpuste, ki jih proizvajajo, ampak bdo dejansko prispevali k temu, da bo neto učinek negativen.”
10 let se zdi kratko obdobje. Microsoft prav tako načrtuje, da bo do leta 2050 iz okolja odstranil ves ogljikov dioksid, ki ga je neposredno ali prek porabe električne energije izpustil v okolje vse od ustanovitve leta 1975. Bo Microsoft lahko uresničil svoje obljube?
“Verjamem da lahko. Navsezadnje so IT podjetje, verjamem, da imajo imajo vse številke, vse kar potrebujejo in vso moč, da dosežejo tak preskok.”
Potrošniki se te rabe energiji pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo. Vidimo le svoje naprave, ki jim moramo polniti baterije. To, da za pošiljanje, objavljanje in brskanje tudi porabljamo energijo, nam je težko predstavljivo. O tem, kakšen ogljični odtis ima naša raba tehnologij, bi morali govoriti več, se strinja Jaka Kranjc.
Kot so poudarili pri Microsoftu, bo uresničevanje vsega omenjenega zahtevalo ambiciozne pristope, novo tehnologijo, ki danes še ne obstaja, in inovativno javno politiko. Sicer pa se podjetja že nekaj časa z vsako novo tehnologijo, ki manj obremenjuje okolje kot starejša, rada pohvalijo. Tako je tudi v primeru 5G omrežja. Robert Strayer je namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za kibernetske in mednarodne komunikacije in informacijsko politiko, ki je med drugim pristojen za področje tehnologije 5G. Včeraj se je mudil v Sloveniji in predstavnikom vlade ter podjetij predstavil ameriške interese v zvezi s 5G tehnologijo, odgovoril pa je tudi na naša vprašanja o vplivih na okolje. Poleg oddajnikov, ki bodo porabili manj, nas je zanimalo, kakšna obremenitev za okolje bo podatkovna infrastruktura.
“Splošni trend v informacijski tehnologiji je, da zna kljub vse večji količini podatkov, te shraniti bolj učinkovito – v oblaku. Lažje in učinkovitejše je hraniti podatke v oblaku kot pa na posameznih strežnikih na veliko različnih lokacijah. Ideja je torej skupna arhitektura sistema energetske učinkovitosti, varnosti in učinkovite obdelave podatkov. To je eden od razlogov, zakaj imamo ločena diplomatska prizadevanja za prepričevanje držav, naj podatkov ne hranijo in obdelujejo v lokalnem okolju. Pretoka podatkov ne smemo umetno omejevati, želimo prost pretok podatkov čez meje nacionalnih držav. Podjetja, ki ponujajo globalne storitve, razmišljajo o tem, kako najbolj učinkovito shranjevati in obdelovati podatke in kam po svetu umeščati svoje centre. Umetno prekinjati prost pretok podatkov bi bilo dražje in manj učinkovito.”
Povejmo še, da je na naše novinarsko vprašanje, ali Sloveniji odsvetuje izbiro kitajskega tehnološkega velikana Huawei, odgovoril, da ZDA nikakor ne želijo nikogar odvrniti od svobodne izbire ponudnikov. Vsem pa priporočajo, naj bodo pazljivi glede izvora oziroma ozadja podjetij. Kot je ob tem poudaril, bi bilo škoda, da bi ameriško sodelovanje s članicami Nata okrnilo omejeno deljenje informacij, ki bi ga morali uvesti, ker bi določena članica uporabljala tehnologijo nezanesljivega ponudnika.
Kitajska telekomunikacijska tehnologija je pod plazom kritik Trumpove administracije, pri čemer je glavna tarča obtožb Huawei, sicer eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za podporo 5G, ki naj bi omogočal kitajski vladi dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu. Pri Huaweiju obtožbe že ves čas odločno zanikajo, sodelovanja s tem podjetjem pa denimo ni izključila Nemčija.
V centru varne vožnje na Vranskem je danes potekalo finale izbora za najboljšo mlado voznico in voznika letošnjega leta. Tega peto leto zapored pripravlja Avto-moto zveza Slovenije. Med več kot pet tisoč prijavljenih se je za končno zmago v spretnostni vožnji in praktičnem preizkusu poznavanja prve pomoči danes pomerilo po 10 mladih voznic in 10 voznikov.
V sredo, 16. junija, sta se v Ženevi srečala ameriški predsednik Joe Biden in ruski predsednik Vladimir Putin. Prav na ta dan pred dvajsetimi leti, 16. junija leta 2001, sta se ameriški in ruski predsednik sestala v Sloveniji na Brdu pri Kranju. Ameriki je takrat predsedoval Geroge Bush mlajši, Rusiji pa, ni težko uganiti, Vladimir Putin. O čem sta predsednika govorila takrat in o čem danes v tokratni Info Retrospektivi.
O venarnostih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v pogovoru z biologinjo Jano Kus.
Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najbolj atraktivnih lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za nabiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči. Podrobneje Metka Pirc.
Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin.
Stanje v zdravstveni negi je alarmantno, piše v pismu vladi Zbornica zdravstvene in babiške nege. Predvsem v bolnišnicah ni več mogoče zagotavljati kakovostne in varne obravnave, ponekod že omejujejo sprejeme bolnikov, saj medicinske sestre dnevno zapuščajo poklic in iščejo lažje delo. V Sloveniji je 23 tisoč medicinskih sester, v največji bolnišnici, UKC Ljubljana, 3740. Tu že dolgo bijejo plat zvona, v času epidemije jih je odšlo 300, samo letos skoraj že 100. Za enako plačo raje delajo v trgovini za blagajno.
Podeljena je nagrada za največji jamarski dosežek v preteklem letu. Nagrada Vilijema Puticka gre v roke Jamarskemu klubu Rakek, toda tokrat ne morda za novo odkrito brezno, pač pa za nov najdaljši preplavan sifon v našem podzemlju. Gre za Jamo Suhadolca na robu Cerkniškega jezera , o potapljanju v podzemlju in tem velikem dosežku pa jamski potapljač Anže Abram.
Za slovensko šahistko Lauro Unuk je bilo zadnje leto zelo uspešno. Kot prva Slovenka je pridobila naziv mednarodnega mojstra, drugi najvišji naziv v svetu šaha. Več je vreden le še naziv velemojstra, ki pa ga je doslej doseglo le 38 šahistk. Tudi zato je pri 21 letih prejšnji teden od Šahovske zveze Slovenije prejela naziv ambasadorke šaha. Za promocijo šaha skrbi na vsakem koraku, v zadnjem letu pa je zelo dejavna tudi na spletnih platformah, kjer skupaj z reprezentančnimi kolegicami komentira partije in igra z naključnimi soigralci z vsega sveta. O njenih zadnjih dosežkih in ciljih za prihodnost pa tudi o študijskih izzivih se je z najboljšo slovensko šahistko pogovarjal Matej Hrastar.
Generalna skupščina ZN je današnji mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi razglasila leta 2011 z namenom, da bi se v svetu slišal glas proti nasilju nad starejšimi. Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje nasilje nad starejšimi kot enkratno ali ponavljajoče se dejanje, ki povzroči veliko škodo ali stisko starejše osebe. Najočitnejši so znaki fizičnega nasilja, pogoste so psihične in čustvene zlorabe, ekonomsko izkoriščanje in različne oblike zanemarjanja, tudi spolne zlorabe niso redke. Starejši o tem, da njihovi lastni otroci, vnuki, drugi sorodniki ali celo negovalci, zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu nad njimi izvajajo nasilje, zelo težko spregovorijo. Več o tem v pogovoru z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino.
Gre za program, ki podpira mlade raziskovalke na njihovi znanstveni poti, jih spodbuja, opozarja na pomen žensk v znanosti in tudi ruši stereotipe. Tokrat bodo s finančno podporo podprli mlade raziskovalke že 15. po vrsti, v sklopu projekta so tako podprli že 43 mladih slovenskih raziskovalk, ker pa gre za mednarodni projekt je treba poudariti, da so v okviru tega projekta od leta 1998 podprli že 3.600 znanstvenic iz 117 držav. Z nami je dr. Martina Štampar, ena od treh letošnjih nagrajenk, ki je januarja uspešno zagovarjala svoje doktorsko delo.
Pred dnevi smo obeleževali slovenski dan krvodajalstva, danes pa svetovni dan. Dejstvo je, da ozaveščanje, da varna in zadostna preskrba s krvjo je eden izmed pomembnih stebrov zdravstvene oskrbe in s tem tudi javnega zdravja. Letošnja kampanja poteka pod sloganom Darujte kri in svet naj bije!, ki poudarja prispevek krvodajalcev k ohranjanju 'utripa sveta' z reševanjem življenj in izboljšanjem zdravja. Anton Justin, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji pri Zbornici – Zvezi poudarja, da letošnja svetovna kampanja ob dnevu krvodajalcev posebej izpostavlja mlade in njihovo vlogo pri zagotavljanju varne oskrbe s krvjo. Ti so v mnogih državah v ospredju dejavnosti in pobud, katerih cilj je doseči varno oskrbo s krvjo. Mladi so polni idealizma, navdušenja in ustvarjalnosti ter lahko veliko doprinesejo družbi.
V organizaciji RTV Slovenija bo danes ob 10. uri potekal spletni dogodek ob koncu mednarodnega projekta EASIT z naslovom Avdiovizualno novinarstvo in lahko razumljiv jezik, na katerem bodo strokovnjaki, zagovorniki in uporabniki lahko razumljivega jezika predstavili svoj pogled na avdiovizualno novinarstvo v kontekstu lahko razumljivega jezika: kako ustvariti novice v lahko razumljivem jeziku? Kakšno znanje potrebujejo novinarji? Kakšna so pričakovanja in potrebe uporabnikov? Petra Medved je ob tem dogodku pred mikrofon povabila Veroniko Rot, vodjo projekta na RTV Slovenija.
Zdi se, da je Slovenija že nekaj časa v nekakšnem družbeno-političnem krču. Kaj je temu razlog, sicer ni povsem jasno, a v javnih debatah, ki v pogosto precej povišanih tonih potekajo v medijih, družabnih in tradicionalnih, nekateri poglavitnega krivca iščejo v nerazčiščenem odnosu do preteklosti, spet drugi v sistemski korupciji, ki da se je zajedla v vse pore naše družbe, tretji se pritožujejo nad politiko, ki da hoče nadzorovati vse družbene podsisteme od gospodarstva do umetnosti, medtem ko četrti obupujejo nad apatičnostjo ljudskih množic, ki da se niso pripravljene resnično angažirati v javnem, civilno-družbenem življenju. Naj bo tako ali drugače, Slovenija je po splošnem konsenzu v krizi. Kako, kje torej najti izhod? – V Sintezi, civilnodružbenem gibanju za prenovo družbe, so prepričani, da bi v tem smislu veljalo spremeniti volilni sistem za volitve poslank in poslancev v Državni zbor. Zakaj naj bi prav sprememba volilne zakonodaje pomagala premakniti slovensko družbo z mrtve točke, sta pojasnjevala sociolog in nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, dr. Ivan Svetlik, ter pravnik in nekdanji ustavni sodnik, dr. Ciril Ribičič. Prispevek je pripravil Goran Dekleva. foto: Thor_Deichmann (Pixabay)
V Ljubljani je bila včeraj uradno ustanovljena za zdaj pilotna mreža vključujočih organizacij, gre za 13 le-teh,večinoma nevladnih, ki sodelujejo z mladimi iz MOL-a. Izšel je tudi priročnik za bolj vključujoče organizacije, dostopnejše za ljudi, ki so izključeni zaradi osebnih okoliščin, npr. spolna usmerjenost, hendikep in drugo.
Iz Slovenije je bil viden delni sončev mrk, ki se je v Ljubljani začel ob 11.54, končal pa se bo ob 13.11. V sredini mrka ob 12.32 je bil viden tudi s prostim očesom. Sončni mrk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem in tako zastira svetlobo, ki s Sonca prihaja na Zemljo. Okoli 25 do 30 odstotkov mrkov je popolnih ? takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce. Vsako leto je z Zemlje vidnih od dva do celo pet sončnih mrkov, ki so v večini vidni iz neposeljenih območij. Nazadnje je bil mrk v Sloveniji viden 20. marca 2015. Naslednji delni sončni mrk bo iz Slovenije mogoče videti 25. oktobra prihodnje leto. Takrat bo zaradi 36-odstotne pokritosti bolje opazen tudi s prostim očesom. Z astronom Maticem Smrekarjem iz Zavoda Z lahkoto se je o tem pogovarjala Cirila Štuber.
Bližajoči se dopusti in počitnice so v zadnjih tednih pogost motiv za cepljenje proti covidu. Cepiva varujejo pred okužbo z novim koronavirusom in olajšajo prehod meja. Nekateri bi radi pohiteli s prvim odmerkom, mnogi že težko čakajo na drugega. Kaj o tem meni stroka? Kdaj po cepljenju smo zaščiteni in za koliko časa? Odgovarja infektologinja prof. dr. Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana
Sprememba zakona o tujcih, ki je bila sprejeta marca, posega v življenje študentov, ki prihajajo k nam študirat iz držav, ki niso članice EU. Ti študentje in študentke bodo morale imeti po novi zakonodaji na bančnem računu 5 tisoč evrov – če tega ne bo, bodo morali zapustiti SLO in Univerzo. Koliko je takih študentov na Filozofski fakulteti in na ljubljanski Univerzi, kako bo to vplivalo na možnost študija tujih študentov iz tretjih držav in kako bo s študenti, ki že študirajo, smo vprašali prof. dr. Romana Kuharja, dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kolegica Vesna Martinec pa se je pogovarjala s študenti, ki jih zadeva sprememba zakona.
Če vas poletje ne premami z morsko obalo, vas morda premamijo slovenske gore. Te so v zadnjih štirih letih izgubile kar štiri planinske koče. Po Kocbekovem domu na Korošici, Frischaufovem domu na Okrešlju in Mozirski koči na Golteh, je aprila pogorel še Dom na Osankarici. V Info Retrospektivi se sprašujemo, kaj so bili vzroki požarov in kako poteka obnova.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2018 sprejela resolucijo, s katero je 7. junij razglasila za svetovni dan varnosti hrane. Na ta dan naj bi si tako vsaj za trenutek vzeli čas za razmislek o pomenu in prihodnosti varne hrane. Hkrati je to priložnost za spodbujanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in obvladovanje tveganj, povezanih s hrano. Letošnji mednarodni dan sicer poteka pod sloganom "Varna hrana danes za zdrav jutri" in izpostavlja povezanost med zdravjem ljudi, živali, rastlin, okolja in gospodarstva. Z Matjažem Gučkom, direktorjem Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, se je pogovarjal Marko Rozman.
Marsikomu je znan po tem, da se je v razpravi o libidu in spolnosti sprl s slovitim psihoanalitikom Sigmundom Freudom. Drugi so slišali, da je svojo avtobiografsko Rdečo knjigo za petdeset let zaklenil v sef. Večina pa ve, da je oče analitične psihologije. Seveda, to je švicarski mislec Carl Gustav Jung. Ob šestdeseti obletnici njegove smrti se spominjamo njegovega izjemnega dela in življenja. Sogovornika: jungovski psihoanalitik dr. Matjaž Regovec (Institut IPAL) in sociolog kulture prof. dr. Igor Škamperle (Filozofska fakulteta). Pripravil: Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons
Neveljaven email naslov