Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojne, konflikti, lakota, podnebne spremembe. To so okoliščine, ki vedno več ljudi ženejo v beg. Zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije vsak dan išče na tisoče migrantov in beguncev, mnogi za mednarodno zaščito zaprosijo tudi pri nas. Slovenija je v zadnjih petih letih podelila status begunca nekaj več kot 600 ljudem. Lucija Dimnik Rikić.
Pred svetovnim dnevom beguncev
Vojne, konflikti, lakota, podnebne spremembe. To so okoliščine, ki vedno več ljudi ženejo v beg. Zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije vsak dan išče na tisoče migrantov in beguncev, mnogi za mednarodno zaščito zaprosijo tudi pri nas.
Eden od beguncev iz Turčije je povedal, da v Sloveniji živi že šest leti, status begunca pa ima eno leto. Trenutno dela kot prevajalec. Eden od največjih izzivov je učenje jezika.
»Slovenščina je težek jezik, ampak pomembno je, da se pogovarjamo z ljudmi. Najti službo brez znanja jezika je skoraj nemogoče.«
Po podatkih Organizacije Združenih narodov je na svetu trenutno skoraj 26 milijonov beguncev ter tri milijone in pol prosilcev za azil. Tudi v Slovenijo prihaja vedno več ljudi. V azilnem domu je trenutno več kot 300 prebežnikov, kar presega nastanitvene zmožnosti. Prebežnikom najprej nudijo najosnovnejšo humanitarno pomoč, kot so oblačila in druge potrebščine. A pogosto se izkaže, da to ni edino, kar potrebujejo, ugotavlja Faila Pašić Bišić, ki v azilnem domu nudi pomoč migrantom:
»Potrebujejo sprejem, občutek sprejetja, potrebujejo razgovor, uresničitev njihovih ambicij in sanj, ki so popolnoma človeške, naravne in zelo lahko dosegljive.«
Ker se obseg migracij v svetu povečuje, so številne države, lokalne skupnosti, civilna družba, mednarodne organizacije soočeni s številnimi novimi izzivi tako na humanitarnem področju kot tudi pri dolgoročnem vključevanju teh ljudi v družbo. Slovenija tu ni izjema, opozarja Franci Jazbec iz Društva Odnos:
»Večina teh ljudi, ki tukaj živijo, si prizadeva za to, da bi se čim prej vključili v slovensko družbo. Učijo se slovenskega jezika, vedno več ljudi je zaposlenih, prihajajo iz različnih držav, mnogi od njih poskušajo in želijo v Sloveniji tudi ostati.«
Pri tem pa so soočeni s številnimi ovirami in težavami. Za ljudi, ki pri nas pridobijo mednarodno zaščito, je eden večjih izzivov namestitev. Mnogi najemodajalci namreč beguncem ne želijo oddati stanovanja, težava pa so pogosto tudi visoke najemnine, ki si jih ne morejo privoščiti. Kot opozarjajo nevladne organizacije, pa je v zadnjem času velik problem tudi pomanjkanje osebnih zdravnikov. Mnogo beguncev, med njimi so tudi srčni in kronični bolniki, tako v Ljubljani kot tudi v Mariboru ne morejo dobiti osebnega zdravnika. Problem je tudi iskanje zaposlitve, še posebej, če ne znajo jezika. Tečaji slovenščine, ki so na voljo tudi prosilcem za azil, so premalo obiskovani.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vojne, konflikti, lakota, podnebne spremembe. To so okoliščine, ki vedno več ljudi ženejo v beg. Zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije vsak dan išče na tisoče migrantov in beguncev, mnogi za mednarodno zaščito zaprosijo tudi pri nas. Slovenija je v zadnjih petih letih podelila status begunca nekaj več kot 600 ljudem. Lucija Dimnik Rikić.
Pred svetovnim dnevom beguncev
Vojne, konflikti, lakota, podnebne spremembe. To so okoliščine, ki vedno več ljudi ženejo v beg. Zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije vsak dan išče na tisoče migrantov in beguncev, mnogi za mednarodno zaščito zaprosijo tudi pri nas.
Eden od beguncev iz Turčije je povedal, da v Sloveniji živi že šest leti, status begunca pa ima eno leto. Trenutno dela kot prevajalec. Eden od največjih izzivov je učenje jezika.
»Slovenščina je težek jezik, ampak pomembno je, da se pogovarjamo z ljudmi. Najti službo brez znanja jezika je skoraj nemogoče.«
Po podatkih Organizacije Združenih narodov je na svetu trenutno skoraj 26 milijonov beguncev ter tri milijone in pol prosilcev za azil. Tudi v Slovenijo prihaja vedno več ljudi. V azilnem domu je trenutno več kot 300 prebežnikov, kar presega nastanitvene zmožnosti. Prebežnikom najprej nudijo najosnovnejšo humanitarno pomoč, kot so oblačila in druge potrebščine. A pogosto se izkaže, da to ni edino, kar potrebujejo, ugotavlja Faila Pašić Bišić, ki v azilnem domu nudi pomoč migrantom:
»Potrebujejo sprejem, občutek sprejetja, potrebujejo razgovor, uresničitev njihovih ambicij in sanj, ki so popolnoma človeške, naravne in zelo lahko dosegljive.«
Ker se obseg migracij v svetu povečuje, so številne države, lokalne skupnosti, civilna družba, mednarodne organizacije soočeni s številnimi novimi izzivi tako na humanitarnem področju kot tudi pri dolgoročnem vključevanju teh ljudi v družbo. Slovenija tu ni izjema, opozarja Franci Jazbec iz Društva Odnos:
»Večina teh ljudi, ki tukaj živijo, si prizadeva za to, da bi se čim prej vključili v slovensko družbo. Učijo se slovenskega jezika, vedno več ljudi je zaposlenih, prihajajo iz različnih držav, mnogi od njih poskušajo in želijo v Sloveniji tudi ostati.«
Pri tem pa so soočeni s številnimi ovirami in težavami. Za ljudi, ki pri nas pridobijo mednarodno zaščito, je eden večjih izzivov namestitev. Mnogi najemodajalci namreč beguncem ne želijo oddati stanovanja, težava pa so pogosto tudi visoke najemnine, ki si jih ne morejo privoščiti. Kot opozarjajo nevladne organizacije, pa je v zadnjem času velik problem tudi pomanjkanje osebnih zdravnikov. Mnogo beguncev, med njimi so tudi srčni in kronični bolniki, tako v Ljubljani kot tudi v Mariboru ne morejo dobiti osebnega zdravnika. Problem je tudi iskanje zaposlitve, še posebej, če ne znajo jezika. Tečaji slovenščine, ki so na voljo tudi prosilcem za azil, so premalo obiskovani.
Teletekst je sistem za enosmerni prenos znakovnih informacij preko televizijske mreže. Prenos podatkov poteka vzporedno s televizijskim signalom posameznega programa. Z uporabo posebnih funkcij, ki jih omogoča televizijski sprejemnik, lahko uporabnik pregleduje posredovane vsebine, navadno so to novice, napovedniki, med njim najdete tudi radijski spored. Matej Rijavec, iz Multimedijskega centra RTV Slovenija je med drugim o teletekstu napisal tudi diplomsko nalogo.
Internet pomeni tehnološko revolucijo tudi na področju znanja. Neskončno kopiranje in deljenje omogoča odprto znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna in računalniška oprema – to so gradniki odprtega znanja, gradniki odprte digitalizirane družbe. O vsem tem razpravljajo na Dnevu odprtega znanja v Ljubljani, ki ga je obiskala tudi Urška Henigman.
Preprodajalci rabljenih avtomobilov imajo vse manj manevrskega prostora za goljufanje s številom kilometrov, ki je na slovenskem trgu rabljenih avtomobilov še vedno pogosto. Na osnovi serijske številke avtomobila lahko vsakdo preveri gibanje števila kilometrov, ki jih je opravil jekleni konjiček, ki ga namerava kupiti. O brezplačni bazi podatkov smo se pogovarjali z Igorjem Matkom, neodvisnim svetovalcem za trg rabljenih avtomobilov.
Gremo na potep. Lahko bi celo rekli- dvojni potep. Prva pot nas bo odpeljala kakšnih 1700 km jugozahodno, na Sicilijo, v kraj Erice. Druga pa v svet znanosti in znanstvenega novinarstva. V svet, v katerem se torej delo znanstvenikov prepleta z delom tistih, ki poročajo o njem. Kako znanstvene zgodbe prenesti do širše javnosti? Kako nekaj kompleksnega povedati jasno, a ne preveč poenostaviti? Kaj so to nevtrini? Koliko vemo o znanstvenih zgodbah iz, recimo, Malezije? Naša navigatorka do odgovorov na ta vprašanja bo Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslanke in poslanci že dobrih 10 mesecev sedijo v klopeh državnega zbora. Kaj so v tem času postorili, kako poteka sodelovanje tako znotraj državnega zbora kot z vladno stranjo in kako na delovanje državnega zbora vpliva bližina evropskih volitev, smo vprašali predsednika Dejana Židana. Z njim se je pogovarjala Nataša Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Soča velja za eno najlepših rek v Evropi. Njena smaragdna barva, živahne brzice in slikoviti tolmuni v zgornje Posočje privabljajo ljubitelje narave od blizu in daleč. Predvsem je Soča raj za kajakaše, raftarje, ribiče, fotografe in vse, ki iščejo sprostitev v naravi. Odslej si lahko najbolj divji in javnosti najmanj poznan del Soče - od Kobarida do Trnovega - od bliže ogledajo tudi pohodniki. Sredi aprila so namreč tam odprli novo pot, poimenovano Soška pot. Trasiral in uredil jo je Jože Šerbec z ekipo pomočnikov. Z njim se je po Soški poti podala Nina Brus.
Kot smo že poročali se je danes Japonski cesar Akihito na tradicionalnem obredu v cesarski palači v Tokiu odrekel prestolu krizantem. To je prva abdikacija v deželi vzhajajočega sonca po dveh stoletjih. Cesar Akihito je v desetminutnem obredu v Borovi dvorani, ki velja za najelegantnejšo v cesarski palači, izrazil hvaležnost prebivalcem Japonske, ki so ga sprejeli kot simbol države in so ga pri tem podpirali. Akihito je 125. japonski cesar postal 8. januarja 1989 po smrti svojega očeta cesarja Hirohita, v čigar imenu se je Japonska borila in izgubila v drugi svetovni vojni. Jutri bo potekala še ena slovesnost, na kateri bo prestolonaslednik, 59-letni Naruhito zasedel prestol in nasledil cesarske insignije, kot sta sveti meč in dragulj. Tudi ta obred bo trajal le deset minut. Marsikdo bi pričakoval da bodo obredi daljši. Več podrobnosti v pogovoru povzema dopisnik Uroš Lipušček.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred skoraj 100 leti je ameriški kongres sprejel 19-ti amandma, ki je ženskam podelil volilno pravico. Kdo so bile v Združenih državah tiste ženske, ki so se borile za enakost in zahtevale volilno pravico? Kako so se njihove zahteve uresničile in kako dolga pot je še do enakopravnosti spolov in kaj to sploh je? Na povabilo zgodovinarke profesorice doktorice Marte Verginella, nosilke mednarodnega raziskovalnega projekta ERC Eirene, ki se ukvarja s proučevanjem vloge žensk v povojnih tranzicijah na področju severovzhodne jadranske regije, se te dni v Sloveniji mudi ameriška zgodovinarka dr. Ellen Carol DuBois, ki je včeraj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predavala o zgodovini boja za volilno pravico žensk v ZDA. Pred predavanjem se je Urška Henigman z njo pogovarjala o poti žensk do volilne pravice in zdajšnji poziciji v družbi. foto: Urška Henigman
Tjaša Škamperle se je že navsezgodaj zjutraj odpravila na potep in se v rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila iz Valdotre, kjer se je s podžupanjo Ankarana, Barbaro Švajgelj, pogovarjala o lani razglašenem krajinskem parku, ki obsega tri varstvena območja. Od tam takorekoč z očmi lahko objamemo Obalo, vidi se vse do Pirana, kjer bo tudi živahen konec tedna, nam je povedala.
Slovenske raziskovalke in raziskovalci so se danes pridružili globalnemu shodu za znanost. Osrednji del dogodka z naslovom O čem moramo govoriti, ko govorimo o znanosti v Sloveniji? je bila javna tribuna v Stari elektrarni, s katero so želeli opozoriti na pomen znanosti in tudi na slabe razmere za raziskovalno delo v Sloveniji. Po tribuni so se udeleženci sprehodili tudi do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. O položaju znanosti v pogovoru Špele Šebenik z dr. Duško Knežević Hočevar iz ZRC SAZU.
Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov