Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska družba je vse bolj razdeljena. Med ljudmi je čutiti napetosti. Ne le zaradi različnih političnih mnenj, ampak tudi zaradi nejasnih in hitro spreminjajočih odločitev vlade glede ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Da je v družbi čutiti veliko frustracij in negotovosti, ugotavlja tudi profesor za kriminalistično psihologijo dr. Peter Umek, ki opozarja, da ljudje – zlasti v času krize, kot je tudi ta epidemija - potrebujejo jasne in verodostojne informacije. S Petrom Umekom se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Pogovor s profesorjem za kriminalistično psihologijo dr. Petrom Umekom: "Eden od razlogov za take kaotične razmere je zagotovo to, da ljudje nimamo verodostojnih informacij o epidemiološkem stanju."
Slovenska družba je vse bolj razdeljena. Med ljudmi je čutiti napetosti. Ne le zaradi različnih političnih mnenj, ampak tudi zaradi nejasnih in hitro spreminjajočih odločitev vlade glede ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Da je v družbi čutiti veliko frustracij in negotovosti, ugotavlja tudi profesor za kriminalistično psihologijo dr. Peter Umek, ki opozarja, da ljudje – zlasti v času krize, kot je tudi ta epidemija - potrebujejo jasne in verodostojne informacije. S Petrom Umekom se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
"Ljudje potrebujemo jasne podatke, zanesljive informacije. Zato bi se morali pristojni uskladiti in jasno določiti, kaj je politika in kaj stroka. Če gledamo odnose s Hrvaško, sem prepričan – in tudi mnogi drugi so -, da hrvaška pritiska na slovensko vlado, da je ne uvrsti na seznam rumenih držav. Vse to ljudi razdvaja, jih dela negotove in jim povzroča neke frustracije."
"Pričakovati je, da bo to poletje še pestro, da se bodo protesti še nadaljevali, da bodo antiprotesti. Znajo se zgoditi tudi večji konflikti, kar pa nikakor ni zaželeno. Tega bi se morala vlada zavedati in spremeniti način komunikacije do ljudi."
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska družba je vse bolj razdeljena. Med ljudmi je čutiti napetosti. Ne le zaradi različnih političnih mnenj, ampak tudi zaradi nejasnih in hitro spreminjajočih odločitev vlade glede ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Da je v družbi čutiti veliko frustracij in negotovosti, ugotavlja tudi profesor za kriminalistično psihologijo dr. Peter Umek, ki opozarja, da ljudje – zlasti v času krize, kot je tudi ta epidemija - potrebujejo jasne in verodostojne informacije. S Petrom Umekom se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Pogovor s profesorjem za kriminalistično psihologijo dr. Petrom Umekom: "Eden od razlogov za take kaotične razmere je zagotovo to, da ljudje nimamo verodostojnih informacij o epidemiološkem stanju."
Slovenska družba je vse bolj razdeljena. Med ljudmi je čutiti napetosti. Ne le zaradi različnih političnih mnenj, ampak tudi zaradi nejasnih in hitro spreminjajočih odločitev vlade glede ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Da je v družbi čutiti veliko frustracij in negotovosti, ugotavlja tudi profesor za kriminalistično psihologijo dr. Peter Umek, ki opozarja, da ljudje – zlasti v času krize, kot je tudi ta epidemija - potrebujejo jasne in verodostojne informacije. S Petrom Umekom se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
"Ljudje potrebujemo jasne podatke, zanesljive informacije. Zato bi se morali pristojni uskladiti in jasno določiti, kaj je politika in kaj stroka. Če gledamo odnose s Hrvaško, sem prepričan – in tudi mnogi drugi so -, da hrvaška pritiska na slovensko vlado, da je ne uvrsti na seznam rumenih držav. Vse to ljudi razdvaja, jih dela negotove in jim povzroča neke frustracije."
"Pričakovati je, da bo to poletje še pestro, da se bodo protesti še nadaljevali, da bodo antiprotesti. Znajo se zgoditi tudi večji konflikti, kar pa nikakor ni zaželeno. Tega bi se morala vlada zavedati in spremeniti način komunikacije do ljudi."
Tudi v italijanski javnosti glede dogajanja v Ukrajini vlada vsesplošna zaskrbljenost. Vlada je razglasila novo izredno stanje, ki je omejeno na ukrepe, povezane na odpravljanje posledic ukrajinskega konflikta, in ki naj bi trajalo do konca tega leta. Državljani se seveda bojijo zlasti novih podražitev cen energentov, sicer pa je ob vojnih situacijah v Evropi in Sredozemlju prva italijanska reakcija vedno sočutna in dobrodelna – in tako je tudi tokrat. Več v pogovoru z dopisnikom RTV Slovenija iz Rima Jankom Petrovcem.
Iz ukrajinskih mest Sumi in Irpin poročajo o evakuaciji civilistov. Iz Ukrajine je pred spopadi zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Med smrtnimi žrtvami ukrajinsko-ruskih spopadov naj bi bila tudi dva ruska generala. Svet pa že gleda proti četrtku, ko naj bi se v letovišču Antalyja na jugu Turčije srečala ruski in ukrajinski zunanji minister.
Rusko-ukrajinska vojna je vse bolj tudi informacijska, ki se odraža tudi na družbenih omrežjih. Komu verjeti o dogajanju na frontnih črtah in v Rusiji, kdo zmaguje v medijski vojni, ali je cenzura tudi blokada Kremlju naklonjenih medijev Russia Today in Sputnik v Evropski uniji? O tem smo se pogovarjali s profesorjem za medijske politike in regulacijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Markom Milosavljevićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V zadnjih dneh poslušamo številne novice o beguncih, ki prihajajo iz Ukrajine. Na Slovenski filantropiji so pred dnevi pričeli z zbiranjem interesa pripravljenosti pomoči beguncem, ki bi morebitno prispeli v Slovenijo. Predstavnik Slovenske filantropije Franci Zlatar poudarja, da je odziv javnosti dober in da se je do danes za pomoč prijavilo čez 600 prostovoljcev. Več Marko Rozman.
Na novinarski konferenci zaposlenih na RTV Slovenija so se predstavniki posameznih aktivov odzvali na dogajanje na RTVS v minulem tednu ter predstavili zahteve za ohranitev nepristranskosti in profesionalnosti javnega servisa. Menijo namreč, da sta profesionalnost in nepristranskost javnega servisa čedalje bolj ogroženi.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Neveljaven email naslov