Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Perotova »Nevid(e)na Lublana«

20.07.2020

Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika.

Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika

Da ima Ljubljana tiste skrite predele, kjer vladajo drugačna pravila ulice, drog in pomanjkanja vseh vrst, je jasno vsakomur. To so deli mesta, ki jih turisti običajno ne vidijo, saj vzbujajo nelagodje in odpor. V Društvu Kralji ulice so se zato že pred sedmimi leti odločili razbiti stereotipe in predsodke do brezdomcev in odvisnikov. Po vzoru tujine organizirajo posebne turistične ture, ki jih vodijo brezdomci. Ti popeljejo udeležence po težkih stopinjah svoje preteklosti in košček za koščkom razkrivajo svojo nevidno oz. nevideno Ljubljano.

Pero je bil nekoč kuhar in svojčas tudi šef kuhinje, danes pa je zaposlen v društvu Kralji ulice. Njegovo življenjsko zgodbo je zaznamoval ulični svet nasilja in drog. Je nekdanji odvisnik od heroina.

»Heroin je veliko večji problem, ko prideš na primer na tistega enkrat na dan. Se pravi, najprej si govoriš, okej, bom samo enkrat na mesec, okej, bom enkrat na teden, okej, bom enkrat na dan. No, potem je pa že počasi trikrat, štirikrat, petkrat na dan. Pa nikoli dovolj.«

Brezdomec je bil samo kakšne tri mesece. Po navadi se je znašel tako, da je prespal pri kakšnem kolegu. Spominja se, da je bila njegova prva noč na ulici strašna. Ni mogel zaspati, imel je občutek, kot da je tam uriniralo že 25 ljudi.

»Saj si daš spodaj kartone pa kakšno spalko, ampak verjemi, da je domači jogi čisto nekaj drugega. Pa saj na trdoto se privadiš v prvih dveh dneh, to ni problem. Samo na to nesigurnost pa trzanje na vsak šum se pa nikoli ne moreš privaditi.«  

Študentka socialnega dela Metka Drča je tretje leto ena izmed koordinatork projekta Nevid(e)na Lublana. Ocenjuje, da se brezdomstvo pri nas poglablja v smislu, da je vse več mladih brezdomnih ljudi. Da končaš na ulici brez strehe nad glavo, pa se lahko zgodi vsakemu. Pri tem poudarja, da je ravno stanovanje prvi pogoj, da si človek lahko uredi življenje, teh pa pri nas močno primanjkuje.

»Finska je dobesedno izkoreninila brezdomstvo ravno s tem »housing first«, se pravi najprej je treba človeku zagotoviti stanovanje, šele potem bo lahko začel reševati druge težave in začel delati zato, da bo lahko preživel samega sebe.«

V društvu jih prihajajoče razmere s koronavirusom zelo skrbijo, vseeno pa upajo na najboljše in na učinkovito sodelovanje z mestnimi oblastmi, da bo v teh nepredvidljivih časih čim manj ljudi prepuščenih življenju na ulici.

Reportažo je pripravila Tadeja Lukanc, bral je Marko Rozman.

 


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Perotova »Nevid(e)na Lublana«

20.07.2020

Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika.

Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika

Da ima Ljubljana tiste skrite predele, kjer vladajo drugačna pravila ulice, drog in pomanjkanja vseh vrst, je jasno vsakomur. To so deli mesta, ki jih turisti običajno ne vidijo, saj vzbujajo nelagodje in odpor. V Društvu Kralji ulice so se zato že pred sedmimi leti odločili razbiti stereotipe in predsodke do brezdomcev in odvisnikov. Po vzoru tujine organizirajo posebne turistične ture, ki jih vodijo brezdomci. Ti popeljejo udeležence po težkih stopinjah svoje preteklosti in košček za koščkom razkrivajo svojo nevidno oz. nevideno Ljubljano.

Pero je bil nekoč kuhar in svojčas tudi šef kuhinje, danes pa je zaposlen v društvu Kralji ulice. Njegovo življenjsko zgodbo je zaznamoval ulični svet nasilja in drog. Je nekdanji odvisnik od heroina.

»Heroin je veliko večji problem, ko prideš na primer na tistega enkrat na dan. Se pravi, najprej si govoriš, okej, bom samo enkrat na mesec, okej, bom enkrat na teden, okej, bom enkrat na dan. No, potem je pa že počasi trikrat, štirikrat, petkrat na dan. Pa nikoli dovolj.«

Brezdomec je bil samo kakšne tri mesece. Po navadi se je znašel tako, da je prespal pri kakšnem kolegu. Spominja se, da je bila njegova prva noč na ulici strašna. Ni mogel zaspati, imel je občutek, kot da je tam uriniralo že 25 ljudi.

»Saj si daš spodaj kartone pa kakšno spalko, ampak verjemi, da je domači jogi čisto nekaj drugega. Pa saj na trdoto se privadiš v prvih dveh dneh, to ni problem. Samo na to nesigurnost pa trzanje na vsak šum se pa nikoli ne moreš privaditi.«  

Študentka socialnega dela Metka Drča je tretje leto ena izmed koordinatork projekta Nevid(e)na Lublana. Ocenjuje, da se brezdomstvo pri nas poglablja v smislu, da je vse več mladih brezdomnih ljudi. Da končaš na ulici brez strehe nad glavo, pa se lahko zgodi vsakemu. Pri tem poudarja, da je ravno stanovanje prvi pogoj, da si človek lahko uredi življenje, teh pa pri nas močno primanjkuje.

»Finska je dobesedno izkoreninila brezdomstvo ravno s tem »housing first«, se pravi najprej je treba človeku zagotoviti stanovanje, šele potem bo lahko začel reševati druge težave in začel delati zato, da bo lahko preživel samega sebe.«

V društvu jih prihajajoče razmere s koronavirusom zelo skrbijo, vseeno pa upajo na najboljše in na učinkovito sodelovanje z mestnimi oblastmi, da bo v teh nepredvidljivih časih čim manj ljudi prepuščenih življenju na ulici.

Reportažo je pripravila Tadeja Lukanc, bral je Marko Rozman.

 


07.03.2022

Zahteve aktivov novinarjev na RTV Slovenija

Na novinarski konferenci zaposlenih na RTV Slovenija so se predstavniki posameznih aktivov odzvali na dogajanje na RTVS v minulem tednu ter predstavili zahteve za ohranitev nepristranskosti in profesionalnosti javnega servisa. Menijo namreč, da sta profesionalnost in nepristranskost javnega servisa čedalje bolj ogroženi.


07.03.2022

Aida Čerkez - Pismo Ukrajini iz Sarajeva

Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.


07.03.2022

Aleš Lipičnik, predsednik Sveta za radiodifuzijo

Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.


07.03.2022

Val beguncev iz Ukrajine preplavil Poljsko

Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.


07.03.2022

»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma.

»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.


06.03.2022

Pomladni koncerti iz naših krajev: Tamburaški orkester Šmartno pri Litiji

Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.


06.03.2022

Šmartno pri Litiji je 20 let samostojna občina

Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom


05.03.2022

"Pozabljamo, kako energijski tokovi pridejo do naših vtičnic"

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.


04.03.2022

Kako se z otroki pogovarjati o vojni?

Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.


04.03.2022

Ruska vojska je zajela jedrsko elektrarno Zaporožje

Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.


04.03.2022

Neverjetna skrb za ukrajinske begunce na Poljskem

Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.


04.03.2022

Dostopnost trga dela za begunce iz Ukrajine

Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.


03.03.2022

"Čutim veliko bolečino"

V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.


03.03.2022

Začenja se nov krog pogajanj

Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?


03.03.2022

NAJBOLJŠI MLADI VOZNIKI

Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.


02.03.2023

Tom Livingstone, britanski alpinist in pisec

Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.


03.03.2022

Aktualno dogajanje pri južnih sosedih

Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.


02.03.2022

Harkov in Kijev pod udarom ruskih sil

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.03.2022

Harkov in Kijev pod udarom ruskih sil

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.03.2022

EU namenila 500 milijonov evrov pomoči za vojaško opremo Ukrajini

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 61 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov