Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glavna tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je - Promet s čim manj emisijami za vse
Promet je eden glavnih virov onesnaževanja zraka, vzrok podnebnih sprememb, telesnih poškodb in tudi smrti. Sprememba navad, povezanih z mobilnostjo, je tako življenjskega pomena. Prizadevanja za človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti vsako leto povežejo na tisoče sodelujočih mest in njihovih prebivalcev.
Glavna tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je 'Promet s čim manj emisijami za vse'. Zaobjema ambiciozen cilj, zapisan v Evropskem zelenem dogovoru, po katerem naj bi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina. Promet je namreč odgovoren za četrtino emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji in, ker ta delež vztrajno narašča, želimo s tem dogovorom doseči 90-odstotno zmanjšanje teh emisij do 2050. Samo cestni promet doprinese več kot 70 % emisij k vsem toplogrednim plinom, ki nastanejo zaradi različnih vrst transporta.
Dobro organiziran promet je srce vsake sodobne družbe. O namenu in ciljih ETM nacionalna koordinatorica ETM mag. Polona Demšar Mitrovič iz Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko pri Ministrstvu za infrastrukturo:
"Namen je zmanjševanje emisij iz prometa, ureditev naših mest po meri človeka in ne po meri avtomobila. Ker vemo, da je življenje v takšnih mestih mnogo prijetnejše, ljudje se počutijo bolj varno, več se družijo, zato je tudi manj stresa in bolj smo zdravi."
Kot še dodaja ga. Mitrović, se občine spodbuja k ukrepom čez vse leto in ne le v času evropskega tedna mobilnosti:
"Na tem je treba delati dolgoročno in sistematično. Da se vzpostavijo pogoji, da bodo ljudje lažje pešačili, da bodo imeli pločnike in kolesarske poti. Le tako bodo spremenili svoje potovalne navade."
Letos v akciji evropskega tedna mobilnosti sodeluje 78 občin:
"Lani jih je sicer sodelovalo 80, največ doslej. Toda glede na to, da so letošnje spremenjene razmere zaradi epidemije takšne, da je težko organizirati dogodke, je to zelo dober rezultat. In kaže na to, da se v občinah resnično zavedajo problema in dobrobiti, ki ga lahko ustvarjajo s spremenjenimi potovalnimi navadami. Zelo smo veseli, da se je toliko občin odločilo sodelovati in pripravilo bogate programe, s katerimi osveščajo lokalno prebivalstvo."
Kaj se bo v posameznih občinah v tednu Evropskega tedna mobilnosti dogajalo?
"Občine v tem času promovirajo vse, kar so v tem letu pripravile za svoje občane, npr. zgradile novo kolesarsko povezavo, nov pločnik, uvedle novo linijo javnega prevoza. To je čas, ko se intenzivno promovira novosti, trajne ukrepe. Sicer se pa veliko dela na osveščanju, a letos zaradi epidemije na drugačen način."
Evropski teden mobilnosti bo potekal do 22. 9. 2020, ko se bo zaključil z dnevom brez avtomobila. 22. september od konca prejšnjega tisočletja namreč velja za svetovni dan brez avtomobila.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Glavna tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je - Promet s čim manj emisijami za vse
Promet je eden glavnih virov onesnaževanja zraka, vzrok podnebnih sprememb, telesnih poškodb in tudi smrti. Sprememba navad, povezanih z mobilnostjo, je tako življenjskega pomena. Prizadevanja za človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti vsako leto povežejo na tisoče sodelujočih mest in njihovih prebivalcev.
Glavna tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je 'Promet s čim manj emisijami za vse'. Zaobjema ambiciozen cilj, zapisan v Evropskem zelenem dogovoru, po katerem naj bi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina. Promet je namreč odgovoren za četrtino emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji in, ker ta delež vztrajno narašča, želimo s tem dogovorom doseči 90-odstotno zmanjšanje teh emisij do 2050. Samo cestni promet doprinese več kot 70 % emisij k vsem toplogrednim plinom, ki nastanejo zaradi različnih vrst transporta.
Dobro organiziran promet je srce vsake sodobne družbe. O namenu in ciljih ETM nacionalna koordinatorica ETM mag. Polona Demšar Mitrovič iz Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko pri Ministrstvu za infrastrukturo:
"Namen je zmanjševanje emisij iz prometa, ureditev naših mest po meri človeka in ne po meri avtomobila. Ker vemo, da je življenje v takšnih mestih mnogo prijetnejše, ljudje se počutijo bolj varno, več se družijo, zato je tudi manj stresa in bolj smo zdravi."
Kot še dodaja ga. Mitrović, se občine spodbuja k ukrepom čez vse leto in ne le v času evropskega tedna mobilnosti:
"Na tem je treba delati dolgoročno in sistematično. Da se vzpostavijo pogoji, da bodo ljudje lažje pešačili, da bodo imeli pločnike in kolesarske poti. Le tako bodo spremenili svoje potovalne navade."
Letos v akciji evropskega tedna mobilnosti sodeluje 78 občin:
"Lani jih je sicer sodelovalo 80, največ doslej. Toda glede na to, da so letošnje spremenjene razmere zaradi epidemije takšne, da je težko organizirati dogodke, je to zelo dober rezultat. In kaže na to, da se v občinah resnično zavedajo problema in dobrobiti, ki ga lahko ustvarjajo s spremenjenimi potovalnimi navadami. Zelo smo veseli, da se je toliko občin odločilo sodelovati in pripravilo bogate programe, s katerimi osveščajo lokalno prebivalstvo."
Kaj se bo v posameznih občinah v tednu Evropskega tedna mobilnosti dogajalo?
"Občine v tem času promovirajo vse, kar so v tem letu pripravile za svoje občane, npr. zgradile novo kolesarsko povezavo, nov pločnik, uvedle novo linijo javnega prevoza. To je čas, ko se intenzivno promovira novosti, trajne ukrepe. Sicer se pa veliko dela na osveščanju, a letos zaradi epidemije na drugačen način."
Evropski teden mobilnosti bo potekal do 22. 9. 2020, ko se bo zaključil z dnevom brez avtomobila. 22. september od konca prejšnjega tisočletja namreč velja za svetovni dan brez avtomobila.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov