Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
V Sloveniji pod pragom revščine živi 41 tisoč otrok; koronavirus je socialno sliko še poslabšal.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Pogovarjali smo se s Fani Al Mansour, ravnateljico Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana in predsednico Zveze srednjih šol, z Gregorjem Pečanom, ravnateljem OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in s predsednikom Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter s Sebastjanom Kukovcem, ravnateljem osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju.
Po besedah ravnateljice Fani Al Mansour ima na njihovi šoli subvencionirano prehrano okrog 60 % dijakov:
"Glede na to, da poklicne in strokovne šole pokrivamo praviloma tudi otroke s socialnega dna, kot temu rečemo, menim, da so upravičeni do nekega nadomestila za prehrano. In da bi morali v času, ko se izobraževanje odvija na daljavo, poskrbeti, da se tem dijakom zagotovi neka prehrana. Kdo bi moral za to poskrbeti, je dilema in mislim, da srednje šole nismo pravi naslov, da bi se lahko s tem ukvarjale."
41 tisoč otrok živi pod pragom revščine. Koronavirus je še poslabšal socialno sliko v Sloveniji. Fani Al Mansour:
»Moje razmišljanje gre v to smer, da so centri za socialno delo tisti, ki najbolje poznajo socialno sliko prebivalcev nekega kraja. In da oni najbolje vedno, kje so otroci, ki so lačni.«
Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janko Moder Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol:
"Subvencioniran obrok je lahko subvencioniran takrat, ko je. Glede na to, da učenci obrokov v šoli ta trenutek ne dobivajo, seveda ne more biti subvencionirano. Dobra opcija bi verjetno bila, da dobijo nekakšne bone za nakup prehrambenih artiklov. Hkrati bi bilo pa treba zagotoviti, da teh bonov ni mogoče zamenjati za karkoli drugega. Ne za denar ali alkoholne pijače, temveč zgolj za prehrambene artikle, ki bi lahko bili celo navedeni in ki bi jih lahko zakonodajalec predpisal."
Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju:
"Absolutno je prav, da se to vprašanje uredi. Gre pa za težave v logistiki. Kako zagotoviti varnost, kako zagotavljati distanco, minimalne standarde, kako prinašati posodo v šolo, kako prihajati po obroke. Tu je največja težava, za katero ne vem, če jo lahko v tako hitrem času rešimo. V Velenju smo prišli do sklepa, da počakamo do konca tedna, da vidimo, kaj bo s pedagoškim procesom. Seveda podpiramo, da se zagotovijo obroki zlasti za učence, ki imajo prehrano subvencionirano."
Za odgovor smo prosili tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zapisali so: »Razumemo stisko. Iščemo ustrezno rešitev, ki bo predvidoma znana v prihodnjem tednu.«
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
V Sloveniji pod pragom revščine živi 41 tisoč otrok; koronavirus je socialno sliko še poslabšal.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Pogovarjali smo se s Fani Al Mansour, ravnateljico Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana in predsednico Zveze srednjih šol, z Gregorjem Pečanom, ravnateljem OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in s predsednikom Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter s Sebastjanom Kukovcem, ravnateljem osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju.
Po besedah ravnateljice Fani Al Mansour ima na njihovi šoli subvencionirano prehrano okrog 60 % dijakov:
"Glede na to, da poklicne in strokovne šole pokrivamo praviloma tudi otroke s socialnega dna, kot temu rečemo, menim, da so upravičeni do nekega nadomestila za prehrano. In da bi morali v času, ko se izobraževanje odvija na daljavo, poskrbeti, da se tem dijakom zagotovi neka prehrana. Kdo bi moral za to poskrbeti, je dilema in mislim, da srednje šole nismo pravi naslov, da bi se lahko s tem ukvarjale."
41 tisoč otrok živi pod pragom revščine. Koronavirus je še poslabšal socialno sliko v Sloveniji. Fani Al Mansour:
»Moje razmišljanje gre v to smer, da so centri za socialno delo tisti, ki najbolje poznajo socialno sliko prebivalcev nekega kraja. In da oni najbolje vedno, kje so otroci, ki so lačni.«
Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janko Moder Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol:
"Subvencioniran obrok je lahko subvencioniran takrat, ko je. Glede na to, da učenci obrokov v šoli ta trenutek ne dobivajo, seveda ne more biti subvencionirano. Dobra opcija bi verjetno bila, da dobijo nekakšne bone za nakup prehrambenih artiklov. Hkrati bi bilo pa treba zagotoviti, da teh bonov ni mogoče zamenjati za karkoli drugega. Ne za denar ali alkoholne pijače, temveč zgolj za prehrambene artikle, ki bi lahko bili celo navedeni in ki bi jih lahko zakonodajalec predpisal."
Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju:
"Absolutno je prav, da se to vprašanje uredi. Gre pa za težave v logistiki. Kako zagotoviti varnost, kako zagotavljati distanco, minimalne standarde, kako prinašati posodo v šolo, kako prihajati po obroke. Tu je največja težava, za katero ne vem, če jo lahko v tako hitrem času rešimo. V Velenju smo prišli do sklepa, da počakamo do konca tedna, da vidimo, kaj bo s pedagoškim procesom. Seveda podpiramo, da se zagotovijo obroki zlasti za učence, ki imajo prehrano subvencionirano."
Za odgovor smo prosili tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zapisali so: »Razumemo stisko. Iščemo ustrezno rešitev, ki bo predvidoma znana v prihodnjem tednu.«
Teletekst je sistem za enosmerni prenos znakovnih informacij preko televizijske mreže. Prenos podatkov poteka vzporedno s televizijskim signalom posameznega programa. Z uporabo posebnih funkcij, ki jih omogoča televizijski sprejemnik, lahko uporabnik pregleduje posredovane vsebine, navadno so to novice, napovedniki, med njim najdete tudi radijski spored. Matej Rijavec, iz Multimedijskega centra RTV Slovenija je med drugim o teletekstu napisal tudi diplomsko nalogo.
Internet pomeni tehnološko revolucijo tudi na področju znanja. Neskončno kopiranje in deljenje omogoča odprto znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna in računalniška oprema – to so gradniki odprtega znanja, gradniki odprte digitalizirane družbe. O vsem tem razpravljajo na Dnevu odprtega znanja v Ljubljani, ki ga je obiskala tudi Urška Henigman.
Preprodajalci rabljenih avtomobilov imajo vse manj manevrskega prostora za goljufanje s številom kilometrov, ki je na slovenskem trgu rabljenih avtomobilov še vedno pogosto. Na osnovi serijske številke avtomobila lahko vsakdo preveri gibanje števila kilometrov, ki jih je opravil jekleni konjiček, ki ga namerava kupiti. O brezplačni bazi podatkov smo se pogovarjali z Igorjem Matkom, neodvisnim svetovalcem za trg rabljenih avtomobilov.
Gremo na potep. Lahko bi celo rekli- dvojni potep. Prva pot nas bo odpeljala kakšnih 1700 km jugozahodno, na Sicilijo, v kraj Erice. Druga pa v svet znanosti in znanstvenega novinarstva. V svet, v katerem se torej delo znanstvenikov prepleta z delom tistih, ki poročajo o njem. Kako znanstvene zgodbe prenesti do širše javnosti? Kako nekaj kompleksnega povedati jasno, a ne preveč poenostaviti? Kaj so to nevtrini? Koliko vemo o znanstvenih zgodbah iz, recimo, Malezije? Naša navigatorka do odgovorov na ta vprašanja bo Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslanke in poslanci že dobrih 10 mesecev sedijo v klopeh državnega zbora. Kaj so v tem času postorili, kako poteka sodelovanje tako znotraj državnega zbora kot z vladno stranjo in kako na delovanje državnega zbora vpliva bližina evropskih volitev, smo vprašali predsednika Dejana Židana. Z njim se je pogovarjala Nataša Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Soča velja za eno najlepših rek v Evropi. Njena smaragdna barva, živahne brzice in slikoviti tolmuni v zgornje Posočje privabljajo ljubitelje narave od blizu in daleč. Predvsem je Soča raj za kajakaše, raftarje, ribiče, fotografe in vse, ki iščejo sprostitev v naravi. Odslej si lahko najbolj divji in javnosti najmanj poznan del Soče - od Kobarida do Trnovega - od bliže ogledajo tudi pohodniki. Sredi aprila so namreč tam odprli novo pot, poimenovano Soška pot. Trasiral in uredil jo je Jože Šerbec z ekipo pomočnikov. Z njim se je po Soški poti podala Nina Brus.
Kot smo že poročali se je danes Japonski cesar Akihito na tradicionalnem obredu v cesarski palači v Tokiu odrekel prestolu krizantem. To je prva abdikacija v deželi vzhajajočega sonca po dveh stoletjih. Cesar Akihito je v desetminutnem obredu v Borovi dvorani, ki velja za najelegantnejšo v cesarski palači, izrazil hvaležnost prebivalcem Japonske, ki so ga sprejeli kot simbol države in so ga pri tem podpirali. Akihito je 125. japonski cesar postal 8. januarja 1989 po smrti svojega očeta cesarja Hirohita, v čigar imenu se je Japonska borila in izgubila v drugi svetovni vojni. Jutri bo potekala še ena slovesnost, na kateri bo prestolonaslednik, 59-letni Naruhito zasedel prestol in nasledil cesarske insignije, kot sta sveti meč in dragulj. Tudi ta obred bo trajal le deset minut. Marsikdo bi pričakoval da bodo obredi daljši. Več podrobnosti v pogovoru povzema dopisnik Uroš Lipušček.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred skoraj 100 leti je ameriški kongres sprejel 19-ti amandma, ki je ženskam podelil volilno pravico. Kdo so bile v Združenih državah tiste ženske, ki so se borile za enakost in zahtevale volilno pravico? Kako so se njihove zahteve uresničile in kako dolga pot je še do enakopravnosti spolov in kaj to sploh je? Na povabilo zgodovinarke profesorice doktorice Marte Verginella, nosilke mednarodnega raziskovalnega projekta ERC Eirene, ki se ukvarja s proučevanjem vloge žensk v povojnih tranzicijah na področju severovzhodne jadranske regije, se te dni v Sloveniji mudi ameriška zgodovinarka dr. Ellen Carol DuBois, ki je včeraj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predavala o zgodovini boja za volilno pravico žensk v ZDA. Pred predavanjem se je Urška Henigman z njo pogovarjala o poti žensk do volilne pravice in zdajšnji poziciji v družbi. foto: Urška Henigman
Tjaša Škamperle se je že navsezgodaj zjutraj odpravila na potep in se v rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila iz Valdotre, kjer se je s podžupanjo Ankarana, Barbaro Švajgelj, pogovarjala o lani razglašenem krajinskem parku, ki obsega tri varstvena območja. Od tam takorekoč z očmi lahko objamemo Obalo, vidi se vse do Pirana, kjer bo tudi živahen konec tedna, nam je povedala.
Slovenske raziskovalke in raziskovalci so se danes pridružili globalnemu shodu za znanost. Osrednji del dogodka z naslovom O čem moramo govoriti, ko govorimo o znanosti v Sloveniji? je bila javna tribuna v Stari elektrarni, s katero so želeli opozoriti na pomen znanosti in tudi na slabe razmere za raziskovalno delo v Sloveniji. Po tribuni so se udeleženci sprehodili tudi do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. O položaju znanosti v pogovoru Špele Šebenik z dr. Duško Knežević Hočevar iz ZRC SAZU.
Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov