Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Razvoj

03.11.2020

Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.

Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.

Slovenija se lahko iz zdajšnjega primeža krize dolgoročno reši le z večjim vlaganjem v razvoj, raziskave, znanost in infrastrukturo. Sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in iz državnega proračuna pa tudi bančna posojila naj bodo zato usmerjena izključno v trajnostne projekte z visoko dodano vrednostjo. To je bilo osrednje sporočilo virtualne Bančne konference. Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti. Katere konkretne projekte bomo financirali za zdaj še ni znano. Finančni minister Andrej Šircelj:

"Čez dva meseca bom lahko kaj več povedal o tem oziroma takrat bodo moji kolegi predvidoma že sporočili imena projektov."

Udeleženci virtualne Bančne konference so prepričani, da je treba podpreti zgolj tiste projekte, ki bodo temeljili na uspešnem sodelovanju med znanostjo, gospodarstvom in skupnostjo. Tak primer je občina Luče, prva lokalna energetska skupnost v državi, ki je samooskrbna že več kot 6 tisoč ur na leto, pravi župan Luč Ciril Rosc:

"Iz dejanskih merjenih podatkov obratovanja omrežja je razvidno, da se je priliv iz domačih sončnih elektrarn povečal za kar 250 odstotkov. To je dokaz da je s pravilnimi ukrepi možna integracija večjih količin obnovljivih virov energije v lokalno omrežje."

To ni rezultat dobrega sistema temveč zgolj sposobnih posameznikov, pa je siceršnje aktualne razmere v odnosu znanost - država kritično ocenil prvi mož instituta Jozef Stefan Jadran Lenarčič

Jadran Lenarčič: »V garaži imamo izjemnega dirkalnega konja, a se vedemo, kot da gre za staro kozo. Hkrati pričakujemo, da se razdeli na dva dela - pol naj gre v gospodarstvo, pol pa na Univerzo. To je velika neumnost. Imamo izjemne kadre, izjemno okolje, zaposlujemo več tujcev kot domačih, saj je Institut izjemno znan po svetu«.

Hkrati pa z izjemo štirih milijonov evropskih sredstev Institut v zadnjih 20 ih letih ni prejel niti evra državnega denarja za sofinanciranje svoje infrastrukture. Tako ne gre. Potrebujemo resno razvojno raziskovalno politiko, je prepričan Lenarčič. S tem se strinja tudi Simon Savšek iz Evropske investicijske banke. Država bi, kot pravi, morala poskrbeti za stabilno okolje in jasno regulacijo. Podjetja pa vlagati še kam in ne le v stroje in opremo.

"Delež investicij slovenskih podjetij v opremo in stroje je višji kot v ostalih državah Evropske unije. Težava je, ker podjetja ne investirajo dovolj v zaposlene, v software, v IT opremo."

Vendar ne vsa. Podjetje osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij Cosylab z vlaganji tudi v zaposlene in IT opremo nima težav. Direktor Mark Pleško tako napoveduje nov center za protonsko terapijo:

"Prepričani smo, da mora biti naša rast usmerjena v protonsko terapijo. Naš cilj ni le, da sodelujemo, naš cilj je, da način zdravljenja raka s protonsko terapijo postane vodilni. Želimo ustvarjati prihodnost."

Bankirji trdijo, da so na soustvarjanje prihodnosti s financiranjem ugodnih posojil za trajnostne projekte pripravljeni.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Razvoj

03.11.2020

Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.

Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.

Slovenija se lahko iz zdajšnjega primeža krize dolgoročno reši le z večjim vlaganjem v razvoj, raziskave, znanost in infrastrukturo. Sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in iz državnega proračuna pa tudi bančna posojila naj bodo zato usmerjena izključno v trajnostne projekte z visoko dodano vrednostjo. To je bilo osrednje sporočilo virtualne Bančne konference. Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti. Katere konkretne projekte bomo financirali za zdaj še ni znano. Finančni minister Andrej Šircelj:

"Čez dva meseca bom lahko kaj več povedal o tem oziroma takrat bodo moji kolegi predvidoma že sporočili imena projektov."

Udeleženci virtualne Bančne konference so prepričani, da je treba podpreti zgolj tiste projekte, ki bodo temeljili na uspešnem sodelovanju med znanostjo, gospodarstvom in skupnostjo. Tak primer je občina Luče, prva lokalna energetska skupnost v državi, ki je samooskrbna že več kot 6 tisoč ur na leto, pravi župan Luč Ciril Rosc:

"Iz dejanskih merjenih podatkov obratovanja omrežja je razvidno, da se je priliv iz domačih sončnih elektrarn povečal za kar 250 odstotkov. To je dokaz da je s pravilnimi ukrepi možna integracija večjih količin obnovljivih virov energije v lokalno omrežje."

To ni rezultat dobrega sistema temveč zgolj sposobnih posameznikov, pa je siceršnje aktualne razmere v odnosu znanost - država kritično ocenil prvi mož instituta Jozef Stefan Jadran Lenarčič

Jadran Lenarčič: »V garaži imamo izjemnega dirkalnega konja, a se vedemo, kot da gre za staro kozo. Hkrati pričakujemo, da se razdeli na dva dela - pol naj gre v gospodarstvo, pol pa na Univerzo. To je velika neumnost. Imamo izjemne kadre, izjemno okolje, zaposlujemo več tujcev kot domačih, saj je Institut izjemno znan po svetu«.

Hkrati pa z izjemo štirih milijonov evropskih sredstev Institut v zadnjih 20 ih letih ni prejel niti evra državnega denarja za sofinanciranje svoje infrastrukture. Tako ne gre. Potrebujemo resno razvojno raziskovalno politiko, je prepričan Lenarčič. S tem se strinja tudi Simon Savšek iz Evropske investicijske banke. Država bi, kot pravi, morala poskrbeti za stabilno okolje in jasno regulacijo. Podjetja pa vlagati še kam in ne le v stroje in opremo.

"Delež investicij slovenskih podjetij v opremo in stroje je višji kot v ostalih državah Evropske unije. Težava je, ker podjetja ne investirajo dovolj v zaposlene, v software, v IT opremo."

Vendar ne vsa. Podjetje osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij Cosylab z vlaganji tudi v zaposlene in IT opremo nima težav. Direktor Mark Pleško tako napoveduje nov center za protonsko terapijo:

"Prepričani smo, da mora biti naša rast usmerjena v protonsko terapijo. Naš cilj ni le, da sodelujemo, naš cilj je, da način zdravljenja raka s protonsko terapijo postane vodilni. Želimo ustvarjati prihodnost."

Bankirji trdijo, da so na soustvarjanje prihodnosti s financiranjem ugodnih posojil za trajnostne projekte pripravljeni.


07.03.2022

Val beguncev iz Ukrajine preplavil Poljsko

Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.


07.03.2022

»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma.

»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.


06.03.2022

Pomladni koncerti iz naših krajev: Tamburaški orkester Šmartno pri Litiji

Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.


06.03.2022

Šmartno pri Litiji je 20 let samostojna občina

Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom


05.03.2022

"Pozabljamo, kako energijski tokovi pridejo do naših vtičnic"

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.


04.03.2022

Kako se z otroki pogovarjati o vojni?

Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.


04.03.2022

Ruska vojska je zajela jedrsko elektrarno Zaporožje

Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.


04.03.2022

Neverjetna skrb za ukrajinske begunce na Poljskem

Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.


04.03.2022

Dostopnost trga dela za begunce iz Ukrajine

Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.


03.03.2022

"Čutim veliko bolečino"

V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.


03.03.2022

Začenja se nov krog pogajanj

Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?


03.03.2022

NAJBOLJŠI MLADI VOZNIKI

Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.


02.03.2023

Tom Livingstone, britanski alpinist in pisec

Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.


03.03.2022

Aktualno dogajanje pri južnih sosedih

Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.


02.03.2022

Harkov in Kijev pod udarom ruskih sil

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.03.2022

Harkov in Kijev pod udarom ruskih sil

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.03.2022

EU namenila 500 milijonov evrov pomoči za vojaško opremo Ukrajini

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.03.2022

EU namenila 500 milijonov evrov pomoči za vojaško opremo Ukrajini

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.03.2022

Politiki na družbenih omrežjih

Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.


01.03.2022

Boštjan Anžin: V borbi za mesto na vlaku so prestrašeni Ukrajinci v vlak metali celo molotovke

Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.


Stran 66 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov